Domov | KONTAKTI | Povezave | Iskanje | Aktualno | KJE SMO
Ankete
Nove spletne strani
Nove spletne strani se vam zdijo
 
 
 
 
 
 
O bolgarskem jeziku Natisni

Uvod

Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je na osnovi dolgoletnih izkušenj na področju  jezikovnega izobraževanja zasnoval in pripravil projekt Jezikovni festival in ga predložil skupaj s petimi partnerji iz Nizozemske, Nemčije, Češke, Slovaške in Madžarske v odobritev in financiranje  skladu Evropske unije Socrates-Lingua1.

Projekt so pozitivno ocenili in   odobrili  tudi  za sofinanciranje iz že omenjenega sklada Evropske komisije. Andragoški zavod Maribor  je projekt izvedel   med oktobrom 2003 in oktobrom 2005. Vsebina projekta je zajemala priprave in organizacijo  jezikovnega festivala v Mariboru, ki smo ga izvedli v času med 29.septembrom in 2. oktobrom 2004. V okviru projekta je potekala tudi razstava, kjer smo predstavili knjige manjših evropskih jezikov, izdelali smo spletne strani in knjigo o izbranih in predstavljenih jezikih.

V času trajanja festivala v Mariboru so strokovnjaki iz posameznih držav v prostorih Andragoškega zavoda Maribor za javnost v obliki predavanj in majhnih učnih delavnic predstavili v 4 dneh vseh 24 evropskih jezikov. Predavanja in delavnice so  ponovili na nekaterih  srednjih šolah in drugih ustanovah.

V aprilu 2005 je v prostorih Pedagoške fakultete Maribor potekala razstava knjig in drugih tiskanih materialov v 17 manjših evropskih jezikih. Ob zaključku festivala je bila pripravljena in izdelana spletna stran, ki je sedaj pred vami.Na spletnih straneh imate na voljo krajše informacije o kulturi, ki jo predstavlja določeno jezikovno okolje, osnovne značilnosti  jezika ter najosnovnejši sklop besed, ki lahko vsakemu popotniku olajšajo bivanje v sredini, kjer  ta jezik govorijo. Na spletnih straneh so v slovenskem jeziku predstavljeni vsi izbrani jeziki,   informacije pa so na razpolago tudi v nemščini  angleščini. 

V pripravi so opisi  vseh jezikov v nemščini, angleščini in esperantu. Strani bodo tako v prihodnosti še dopolnjene, morda tudi z dodajanjem novih jezikov.
Projekt je požel velik uspeh tudi v promocijskem smislu. Namesto navadne informacije o festivalu smo skupaj z  agencijo Mediamix izdelali netipičen način obveščanja javnosti, zaradi katerega je projekt dobil vrsto nagrad tudi na domačih in mednarodnih festivalih oglaševanja. Evropski sklad Socrates Lingva pa je leta 2005 uvrstil projekt Festival jezikov med 50 najboljših  svojih projektov nasploh.

Podrobnejše informacije o promociji festivala lahko najdete na spletnih straneh pod naslovom: http://www.mediamix.si/slo/News/2005junij02.html

Melita Cimerman in Zlatko Tišljar


Bolgarščina – splošni podatki

Kot materni jezik uporablja bolgarščino približno devet milijonov ljudi. Večina jih živi v Bolgariji, kjer je bolgarščina uradni jezik.

Bolgarija je republika na severovzhodnem delu balkanskega polotoka. Na severu meji na Romunijo, na vzhodu na Črno morje,na jugu na Turčijo in Grčijo in na zahodu na Srbijo in Črno goro in Makedonijo. Čeprav je Bolgarija majhna država (s površino 110.994 km2), ji njena strateška lega omogoča nadzor nad velikim delom kopnega in morskih poti med Evropo in Rusijo do bljižnjega vzhoda.

Največja razdalja od severa proti jugu je približno 330 km,od vzhoda na zahod pa prebljižno 500 km. Gorovje Balkan prečka državo od severozahoda do Črnega morja in od razvodja med reko Donavo in Egejskim morjem. Površina Bolgarije je 911 km2, kar je 22% balkanskega polotoka.

Večina prebivalcev je slovanskega porekla. Čeprav so bili proto-Bolgari izvorno turško govoreči ljudje iz Azije, so se pomešali s slovanskimi plemeni, ki so jih pokorili v 7. stol. na območju današnje Bolgarije in sprejeli njihov slovanski jezik.

Bolgarski jezik sodi med jezike južnoslovanske jezikovne podskupine, ta pa spada v indoevropsko družino jezikov. Slovanska skupina jezikov se deli na tri veje: vzhodnoslovansko (ruščina,ukrajinščina in beloruščina), južnoslovasko (vzhodna skupina: bolgarščina, makedonščina, zahodna skupina: srbščina, hrvaščina in slovenščina), zahodno slovansko (češčina,slovaščina, poljščina, visokosrbščina in nizkosrbščina).


Zgodovina in razvoj bolgarskega jezika

Po veliki migraciji Slovanov je začel skupni slovanski jezik počasi razpadati in nastajati so začeli moderni slovanski jeziki. Eden od potomcev skupnega jezika je bil tudi bolgarski jezik.

Kod del izredno dinamičnega balkanskega polotoka je Bolgarija, in to je zmeraj bila, prizorišče sprememb in tranzicij. Zaradi lege med Evropo in Azijo zaseda ključna kulturna, gospodarska in politična križišča in je zato v zgodovini zmeraj nihala med močjo in premaganostjo.

Nadzor Trakije nad tem področjem je začel slabeti zaradi notranjih sporov med plemeni in zaradi spopadov z zunanjimi silami, Grki, Perzijci in Makedonci, ki so iskali priložnost, da si ozemlje pokorijo. Ozemlje današnje Bolgarije je bilo razdeljeno med dve rimski provinci. Severno od gorovja Balkan je bila  Moesia inferior, dežela južno od nje pa je ohranila ime Trakija.

Slovani so na Balkan prispeli v 6. stol. in asimilirali, morda pa tudi pregnali večino trakijsko-rimskega prebivalstva, takrat živečega na tem ozemlju. Slovanski jezik in kultura sta se razširila in ustalila, ter postala prevladujoča na tem področju.

Sredi in proti koncu 7. stol. se je začela priseljevati skupina konjenikov-bojevnikov, sorodnih Hunom in Avarom, iz Centralne Azije. Kmalu so začeli pritiskati proti jugu, na območje Slovanov. Vodil jih je kan Asparoukh in prilastili so si vsa ozemlja, ki so jih prečkali.

Bolgarska država je bila ustanovljena leta 861, kot zveza Slovanov, Tračanov in proto-Bolgarov. To prvo Bolgarsko kraljestvo, ki je trajalo do leta 1018, in je raztezalo približno od Karpatov na severu do gorovja Balkan na jugu. Na splošno velja, da je bila to prva slovanska država v zgodovini.

Številnejši Slovani so sčasoma asimilirali Bolgare (zaradi razlikovanja od današnjih Bolgarov imenovane proto-Bolgare) v svojo kulturo, ki pa je zaradi vpliva proto-Bolgarov dobila bojevit značaj. Do 9. stol. so tudi Makedonci priznavali bolgarsko oblast. Bolgarski kralji so se imenovali carji in so leta 865 prestopili v ortodoksno krščanstvo. Car Boris I. je ortodoksno krščanstvo razglasil za uradno državno vero. Boris se je srečal z zgodovinsko nujnostjo – Bolgarija je postala del Evrope, ki je bila v osnovi krščanska. Sprejetje krščanstva je hitro odpravilo razlike med proto-Bolgari in je pomagalo izoblikovati bolgarsko nacionalnost. Danes je ortodoksno krščanstvo uradna državna vera Bolgarije, ki ji pripada 86,6% prebivalstva.

''Zlata doba'' drugega bolgarskega kraljestva se je začela leta 1185, ko je Bolgarija mejila na tri morja: Črno, Jadransko in Egejsko morje. Od 1389 do 1878 je bila Bolgarija pod oblastjo otomanskih Turkov (Bolgari to imenujejo ''vprega'').