Domov | KONTAKTI | Povezave | Iskanje | Aktualno | KJE SMO
Ankete
Nove spletne strani
Nove spletne strani se vam zdijo
 
 
 
 
 
 
O češkem jeziku Natisni

Uvod

Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je na osnovi dolgoletnih izkušenj na področju  jezikovnega izobraževanja zasnoval in pripravil projekt Jezikovni festival in ga predložil skupaj s petimi partnerji iz Nizozemske, Nemčije, Češke, Slovaške in Madžarske v odobritev in financiranje  skladu Evropske unije Socrates-Lingua1.

Projekt so pozitivno ocenili in   odobrili  tudi  za sofinanciranje iz že omenjenega sklada Evropske komisije. Andragoški zavod Maribor  je projekt izvedel   med oktobrom 2003 in oktobrom 2005. Vsebina projekta je zajemala priprave in organizacijo  jezikovnega festivala v Mariboru, ki smo ga izvedli v času med 29.septembrom in 2. oktobrom 2004. V okviru projekta je potekala tudi razstava, kjer smo predstavili knjige manjših evropskih jezikov, izdelali smo spletne strani in knjigo o izbranih in predstavljenih jezikih.

V času trajanja festivala v Mariboru so strokovnjaki iz posameznih držav v prostorih Andragoškega zavoda Maribor za javnost v obliki predavanj in majhnih učnih delavnic predstavili v 4 dneh vseh 24 evropskih jezikov. Predavanja in delavnice so  ponovili na nekaterih  srednjih šolah in drugih ustanovah.

V aprilu 2005 je v prostorih Pedagoške fakultete Maribor potekala razstava knjig in drugih tiskanih materialov v 17 manjših evropskih jezikih. Ob zaključku festivala je bila pripravljena in izdelana spletna stran, ki je sedaj pred vami.Na spletnih straneh imate na voljo krajše informacije o kulturi, ki jo predstavlja določeno jezikovno okolje, osnovne značilnosti  jezika ter najosnovnejši sklop besed, ki lahko vsakemu popotniku olajšajo bivanje v sredini, kjer  ta jezik govorijo. Na spletnih straneh so v slovenskem jeziku predstavljeni vsi izbrani jeziki,   informacije pa so na razpolago tudi v nemščini  angleščini. 

V pripravi so opisi  vseh jezikov v nemščini, angleščini in esperantu. Strani bodo tako v prihodnosti še dopolnjene, morda tudi z dodajanjem novih jezikov.
Projekt je požel velik uspeh tudi v promocijskem smislu. Namesto navadne informacije o festivalu smo skupaj z  agencijo Mediamix izdelali netipičen način obveščanja javnosti, zaradi katerega je projekt dobil vrsto nagrad tudi na domačih in mednarodnih festivalih oglaševanja. Evropski sklad Socrates Lingva pa je leta 2005 uvrstil projekt Festival jezikov med 50 najboljših  svojih projektov nasploh.

Podrobnejše informacije o promociji festivala lahko najdete na spletnih straneh pod naslovom: http://www.mediamix.si/slo/News/2005junij02.html

Melita Cimerman in Zlatko Tišljar


Jezik in družba

Češki jezik govori več ko 9,5 milijona prebivalcev Republike Češke. Po narodnosti so njeni prebivalci Čehi ali pa Moravci. Češčina je tudi prevladujoči jezik med več deset tisoč Slovaki in Romi, živečimi v Češki republiki. Češčina je eden od zahodnoslovanskih jezikov (skupaj z lužiško srbščino, slovaščino, poljščino in kašubščino) Kar zadeva zgradbo je še najbolj podobna slovaščini. Zaradi te podobnosti lahko Čehi in Slovaki v medsebojnih pogovorih uporabljajo svoj jezik in se kljub temu sorazmerno dobro razumejo med seboj. To medsebojno razumevanje se je razvilo postopoma, še posebej v zadnjih dveh desetletjih obstoja Čehoslovaške.

Češčina se pojavlja v listinah iz 11. stol. (posamezne češke besede v latinskem kontekstu), najstarejši najdeni literarni teksti pa segajo v 12. stol..  V 14. stol. lahko govorimo že o živahni širitvi češke literature. V tem času uporaba češčine ni bila več omejena samo na samostane, ampak so jo rabili tudi na kraljevem dvoru, med plemstvom in nazadnje tudi med meščani. Uporabljali so jo v religiozni in posvetni poeziji, v prozi, filozofiji, pravu in administraciji. V 14. stol. je bil dokončan prevod Biblije, nastal pa je tudi besednjak v verzih (sestavil ga je Claretus), ki je vseboval češko izrazoslovje z vseh področij znanosti.

V zgodnjem 15. stol. je postala češčina razširjena med širokimi množicami prebivalstva (skupaj z Biblijo). Zahvaljujoč reformističnemu husitskemu gibanju je češčina postajala tudi cerkveni jezik - Jan Huss, verski vodja gibanja (1415 je bil sežgan na grmadi), je češčino uporabljal v svojih pridigah. Huss velja tudi za pomenbnega reformatorja češke pisave (o tem bo več govora kasneje). Literarni vrh je češčina dosegla v 16. in 17, stol.. Svetovno znani pedagog J.A. Komenský (Comenius) je pisal v latinščini, pa tudi v češčini. Od poznega 17. stol. naprej pa so češčino postopoma nehali uporabljati na nekaterih področjih sporazumevanja (npr. v administraciji) in postajati je začela pogovorni jezik preprostih ljudi. Češčina je izgubila vodilno mesto v literaturi, in v čeških deželah je začel naraščati pomen nemščine. Na srečo so se razmere, ki niso bile naklonjene razvoju češčine, spremenile v prvi polovici 19. stol, v obdobju t.i. narodnega prebujenja. Odločilnega pomena je bilo to, da so osrednje osebnosti tega gibanja (še posebej jezikoslovec J. Dobrovský in leksikograf J. Jungmann) menile, da je pogovorni jezik zanemarjen do te mere, da je potrebno obnoviti tradicijo visoko razvite češčine iz 16. stol.. Razkorak med knjižnim in pogovornim jezikom se je tako še povečal, in to je sporožilo nastanek češke diglosije – stanja, v katerem sta obstajala litererni jezik, ki je veljal za superiornega in ga ni govoril nihče, in govorjena običajna češčina, ki je veljala za manjvredno in je bila materni jezik teko rekoč vseh govorcev. Danes se govorci češčine še zmeraj soočajo z nekaterimi vidiki diglosije (o tem več v nadaljevanju).