| O danskem jeziku |
|
|
Stran 1 od 3 Uvod Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je na osnovi dolgoletnih izkušenj na področju jezikovnega izobraževanja zasnoval in pripravil projekt Jezikovni festival in ga predložil skupaj s petimi partnerji iz Nizozemske, Nemčije, Češke, Slovaške in Madžarske v odobritev in financiranje skladu Evropske unije Socrates-Lingua1. Projekt so pozitivno ocenili in odobrili tudi za sofinanciranje iz že omenjenega sklada Evropske komisije. Andragoški zavod Maribor je projekt izvedel med oktobrom 2003 in oktobrom 2005. Vsebina projekta je zajemala priprave in organizacijo jezikovnega festivala v Mariboru, ki smo ga izvedli v času med 29.septembrom in 2. oktobrom 2004. V okviru projekta je potekala tudi razstava, kjer smo predstavili knjige manjših evropskih jezikov, izdelali smo spletne strani in knjigo o izbranih in predstavljenih jezikih. V času trajanja festivala v Mariboru so strokovnjaki iz posameznih držav v prostorih Andragoškega zavoda Maribor za javnost v obliki predavanj in majhnih učnih delavnic predstavili v 4 dneh vseh 24 evropskih jezikov. Predavanja in delavnice so ponovili na nekaterih srednjih šolah in drugih ustanovah. V aprilu 2005 je v prostorih Pedagoške fakultete Maribor potekala razstava knjig in drugih tiskanih materialov v 17 manjših evropskih jezikih. Ob zaključku festivala je bila pripravljena in izdelana spletna stran, ki je sedaj pred vami.Na spletnih straneh imate na voljo krajše informacije o kulturi, ki jo predstavlja določeno jezikovno okolje, osnovne značilnosti jezika ter najosnovnejši sklop besed, ki lahko vsakemu popotniku olajšajo bivanje v sredini, kjer ta jezik govorijo. Na spletnih straneh so v slovenskem jeziku predstavljeni vsi izbrani jeziki, informacije pa so na razpolago tudi v nemščini angleščini. V pripravi so opisi vseh jezikov v nemščini, angleščini in esperantu. Strani bodo tako v prihodnosti še dopolnjene, morda tudi z dodajanjem novih jezikov. Projekt je požel velik uspeh tudi v promocijskem smislu. Namesto navadne informacije o festivalu smo skupaj z agencijo Mediamix izdelali netipičen način obveščanja javnosti, zaradi katerega je projekt dobil vrsto nagrad tudi na domačih in mednarodnih festivalih oglaševanja. Evropski sklad Socrates Lingva pa je leta 2005 uvrstil projekt Festival jezikov med 50 najboljših svojih projektov nasploh. Podrobnejše informacije o promociji festivala lahko najdete na spletnih straneh pod naslovom: http://www.mediamix.si/slo/News/2005junij02.html Melita Cimerman in Zlatko Tišljar Naravni govorci: 5,3 milijonov (1997) Pomembna narečja: jütlandsko, južno jütlandsko, zahodno jütlandsko Zemljepisni center: Danska Viri izobraževanja: mnogi Manjšinski jeziki: nemščina Uvod Danski jezik govorijo na Danskem. Ker je materinščina skoraj vseh Dancev, je tam tudi edini uradni jezik. Dansko pa govorijo tudi na Ferskem otočju in na Grenlandiji. Tam je danščina enakopravna ferskemu in grenlandskemu jeziku in predstavlja drugi uradni jezik. V šoli je danščina od drugega razreda osnovne šole obvezen predmet. Danska, Grenlandija in Ferski otoki namreč tvorijo kraljestvo, kar pomeni, da Grenlandija in Ferski otoki spadajo pod Dansko kraljestvo, upravljata pa se deželi sami. Tudi v islandskih šolah je danščina obvezen predmet, ki se ga otroci učijo kot prvi tuj jezik. Služil naj bi za sporazumevanje z ostalimi nordijskimi državami. Danščina pa je tudi materinščina oziroma kulturni jezik ljudi, ki živijo na meji med Dansko in Nemčijo in tam tvorijo dansko manjšino. Danščina je tam obvezen šolski predmet od prvega razreda naprej, hkrati pa tudi jezik, v katerem se odvija celoten pouk. Jezikovna družina Danščina spada med germanske jezike in če se človek z njimi nekoliko ukvarja, lahko hitro opazi njihovo sorodnost. Ostali skandinavski jeziki, ferski, islandski, norveški in švedski, so med seboj v tesnem sorodstvu. Posebej oba zadnja (norveški in švedski jezik) sta danščini tako podobna, da ju lahko Danci v glavnem brez težav razumejo. Narečja Na splošno lahko rečemo, da večina Dancev govori danski knjižni jezik (rigsdansk). Kljub temu obstajajo pomembne razlike saj ima knjižni jezik mnogokrat več regionalnih oziroma socialnih različic. Jezik se ves čas spreminja, kar je delno pogojeno s starostjo, spremembe pa večinoma izhajajo iz glavnega mesta Kopenhagen. Zraven tega obstajajo tudi številni regionalni dialekti, ki so posebej izraziti na polotoku Jylland. Pravopis V danskem jeziku je latinska abeceda dopolnjena s črkami æ, ø in å, ki so na koncu abecede. To je pomembno, če želimo kako besedo poiskati v slovarju ali kakšnem drugem registru. Črki æ in ø ustrezata nemškima črkama ä in ö, medtem ko je črka å prevzeta iz švedskega in norveškega jezika. Črka å je bila dodana danski abecedi po pravopisni reformi leta 1948, pred tem pa se je namesto å pisalo aa. Še danes lahko aa najdemo v starih imenih, na primer v družinskem imenu Søndergaard. Imena krajev se po letu 1948 praviloma pišejo z »bolle- å«, vendar se nekatera mesta, med njimi Århus (drugo največje mesto Danske), zavzemajo za ponovno uvedbo aa (Århus bi potem ponovno postal Aarhus). Črke c, q, w, x in z se pojavljajo le v določenih tujkah in sposojenkah, na primer v besedah check, quiz, weekend ali telefax. Po pravopisni reform leta 1948 se vse besede, razen lastnih imen in redkih izjem kot sta na primer osebna zaimka De in I (Vi – kot nagovor in vi), pišejo z malo začetnico. |
