Domov | KONTAKTI | Povezave | Iskanje | Aktualno | KJE SMO
Ankete
Nove spletne strani
Nove spletne strani se vam zdijo
 
 
 
 
 
 
O finskem jeziku Natisni

Uvod

Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je na osnovi dolgoletnih izkušenj na področju  jezikovnega izobraževanja zasnoval in pripravil projekt Jezikovni festival in ga predložil skupaj s petimi partnerji iz Nizozemske, Nemčije, Češke, Slovaške in Madžarske v odobritev in financiranje  skladu Evropske unije Socrates-Lingua1.

Projekt so pozitivno ocenili in   odobrili  tudi  za sofinanciranje iz že omenjenega sklada Evropske komisije. Andragoški zavod Maribor  je projekt izvedel   med oktobrom 2003 in oktobrom 2005. Vsebina projekta je zajemala priprave in organizacijo  jezikovnega festivala v Mariboru, ki smo ga izvedli v času med 29.septembrom in 2. oktobrom 2004. V okviru projekta je potekala tudi razstava, kjer smo predstavili knjige manjših evropskih jezikov, izdelali smo spletne strani in knjigo o izbranih in predstavljenih jezikih.

V času trajanja festivala v Mariboru so strokovnjaki iz posameznih držav v prostorih Andragoškega zavoda Maribor za javnost v obliki predavanj in majhnih učnih delavnic predstavili v 4 dneh vseh 24 evropskih jezikov. Predavanja in delavnice so  ponovili na nekaterih  srednjih šolah in drugih ustanovah.

V aprilu 2005 je v prostorih Pedagoške fakultete Maribor potekala razstava knjig in drugih tiskanih materialov v 17 manjših evropskih jezikih. Ob zaključku festivala je bila pripravljena in izdelana spletna stran, ki je sedaj pred vami.Na spletnih straneh imate na voljo krajše informacije o kulturi, ki jo predstavlja določeno jezikovno okolje, osnovne značilnosti  jezika ter najosnovnejši sklop besed, ki lahko vsakemu popotniku olajšajo bivanje v sredini, kjer  ta jezik govorijo. Na spletnih straneh so v slovenskem jeziku predstavljeni vsi izbrani jeziki,   informacije pa so na razpolago tudi v nemščini  angleščini. 

V pripravi so opisi  vseh jezikov v nemščini, angleščini in esperantu. Strani bodo tako v prihodnosti še dopolnjene, morda tudi z dodajanjem novih jezikov.
Projekt je požel velik uspeh tudi v promocijskem smislu. Namesto navadne informacije o festivalu smo skupaj z  agencijo Mediamix izdelali netipičen način obveščanja javnosti, zaradi katerega je projekt dobil vrsto nagrad tudi na domačih in mednarodnih festivalih oglaševanja. Evropski sklad Socrates Lingva pa je leta 2005 uvrstil projekt Festival jezikov med 50 najboljših  svojih projektov nasploh.

Podrobnejše informacije o promociji festivala lahko najdete na spletnih straneh pod naslovom: http://www.mediamix.si/slo/News/2005junij02.html

Melita Cimerman in Zlatko Tišljar


Naravni govorci jezika: približno 4,7 milijonov (1995)
Geografsko središče: Finska (finščino govorijo tudi na Švedskem, na severnem Norveškem, v Rusiji, ZDA  in Kanadi)
Manjšinski jeziki na Finskem: švedščina, samščina (laponski jezik)


Splošni uvod

Finci so druga največja skupina ugrofinske jezikovne družine. Večina jih živi na Finskem, ki ima nekaj več kot 5,2 milijonov prebivalcev. Največja finsko govoreča manjšina, kateri pripada okoli 300.000 ljudi, živi na Švedskem. Del njih se je znašel v tujini po določitvi državne meje  med Finsko in Švedsko leta 1809. Večina danes na Švedskem živečih Fincev pa so priseljenci iz šestdesetih let in njihovi potomci. Nekaj tisoč Fincev živi v Ruiji na Norveškem. To so tako imenovani Kweni, ki so med 17. in 19. stoletjem emigrirali iz severne Finske na obalo severnega ledenega morja. Finci živijo tudi na območju nekdanje Sovjetske zveze: v Kareliji, v okolici Sankt Petersburga in v Estoniji. Večina v Rusiji živečih Fincev pripada Inkeri-Fincem, to so potomci priseljencev, ki so v tridesetih letih 20.stoletja prišli iz Finske, ZDA in Kanade. Na začetku 20.stoletja se je mnogo Fincev izselilo tudi v prekomorske dežele. V Ameriki je danes registriranih okoli 200.000, v Kanadi 40.000, v Avstraliji in Nemčiji pa po 10.000 Fincev.

Finščina je materinščina 92,3% Fincem, delež švedsko govorečega prebivalstva (finski Švedi) znaša 5,6%, laponščino pa ima za materinski jezik 0,03% prebivalstva. Švedsko govorijo predvsem na obali, na otoku  Åland pa živi izključno švedsko govoreča manjšina. Švedščina, kakršno govorijo na Finskem, se seveda razlikuje od tiste, ki jo govorijo na Švedskem. Finski vpliv je moč zaznati predvsem v intonaciji in izgovoru. Švedščina je na Finskem drugi uradni jezik. Na severu Finske (kakor tudi na Švedskem in Norveškem) govorijo tudi laponske dialekte.


Finski jezik

Finščina spada v skupino ugrofinskih jezikov. Ugrofinski jeziki tvorijo skupaj s samojedskimi jeziki uralsko jezikovno družino, kar pomeni, da obe skupini izvirata iz istega jezika. Sicer so povezavo med uralskimi jeziki in drugimi jezikovnimi družinami temeljito raziskali, vendar sorodstva s kakšnim drugim jezikom ali jezikovno družino ni bilo mogoče dokazati.

Ugrofinski jeziki se delijo na dve skupini: na finsko in na ugrsko. Finska skupina obsega samščino (laponščino), oba  permska jezika, povolška jezika in baltsko finske jezike.


Narečja

Razlike med finskimi narečji niso zelo velike. Vsekakor ni tako velikih razlik, da se govorci različnih narečij med seboj ne bi mogli sporazumevati. Govorimo lahko o vzhodnih in zahodnih dialektih. Razlikujejo se predvsem v fonetiki, razlike pa obstajajo tudi v besednem zakladu.


  • Razvoj knjižnega jezika

    Mikael Agricola (~1510-1557) velja za ustanovitelja finskega knjižnega jezika. Skoraj vsa njegova dela so prevodi iz drugih jezikov. Leta 1538 ali 1543 je izšla njegova Abeceda (Aappinen), leta 1541 pa njegov prevod biblije. Jezik je razvil predvsem iz dialektov, katere govorijo v bližini mesta Turku; za podlago sta mu služila jezik ljudstva in cerkveni jezik, vendar je uvedel tudi mnogo neologizmov.

    K stabilizaciji knjižnega jezika je pripomogel prevod biblije iz leta 1642, s katerim so prvič določili finski pravopis.

    Obdobje do leta 1820 je obdobje stare knjižne finščine. Čas med letoma 1820-1870 so desetletja tako imenovane zgodnje nove finščine. V tem času je bil dejaven Elias Lönnrot, ki je nedvomno močno vplival na razvoj finskega knjižnega jezika. Bil je zbiralec (pesmi Kalevale in Kanteletar) poleg tega pa je na področjih zgodovine, matematike, medicine, botanike, itd. uvedel nove besede oziroma izraze.

    V obdobju nove finščine (od 1870) se je razvoj knjižnega jezika nadaljeval – predvsem na področju besednega zaklada. Finščina si ni vedno izposojala tujih besed, temveč je stremela za tem, da za nove pojme vsakdanjika ali znanosti najde nove finske besede.

    Državni strokovni odbor za negovanje jezika  je pristojen za finski jezik in že od leta 1976 tesno sodeluje Centrom za raziskovanje domačih jezikov Kotus.