| O finskem jeziku |
|
|
Stran 1 od 6 Uvod Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je na osnovi dolgoletnih izkušenj na področju jezikovnega izobraževanja zasnoval in pripravil projekt Jezikovni festival in ga predložil skupaj s petimi partnerji iz Nizozemske, Nemčije, Češke, Slovaške in Madžarske v odobritev in financiranje skladu Evropske unije Socrates-Lingua1. Projekt so pozitivno ocenili in odobrili tudi za sofinanciranje iz že omenjenega sklada Evropske komisije. Andragoški zavod Maribor je projekt izvedel med oktobrom 2003 in oktobrom 2005. Vsebina projekta je zajemala priprave in organizacijo jezikovnega festivala v Mariboru, ki smo ga izvedli v času med 29.septembrom in 2. oktobrom 2004. V okviru projekta je potekala tudi razstava, kjer smo predstavili knjige manjših evropskih jezikov, izdelali smo spletne strani in knjigo o izbranih in predstavljenih jezikih. V času trajanja festivala v Mariboru so strokovnjaki iz posameznih držav v prostorih Andragoškega zavoda Maribor za javnost v obliki predavanj in majhnih učnih delavnic predstavili v 4 dneh vseh 24 evropskih jezikov. Predavanja in delavnice so ponovili na nekaterih srednjih šolah in drugih ustanovah. V aprilu 2005 je v prostorih Pedagoške fakultete Maribor potekala razstava knjig in drugih tiskanih materialov v 17 manjših evropskih jezikih. Ob zaključku festivala je bila pripravljena in izdelana spletna stran, ki je sedaj pred vami.Na spletnih straneh imate na voljo krajše informacije o kulturi, ki jo predstavlja določeno jezikovno okolje, osnovne značilnosti jezika ter najosnovnejši sklop besed, ki lahko vsakemu popotniku olajšajo bivanje v sredini, kjer ta jezik govorijo. Na spletnih straneh so v slovenskem jeziku predstavljeni vsi izbrani jeziki, informacije pa so na razpolago tudi v nemščini angleščini. V pripravi so opisi vseh jezikov v nemščini, angleščini in esperantu. Strani bodo tako v prihodnosti še dopolnjene, morda tudi z dodajanjem novih jezikov. Projekt je požel velik uspeh tudi v promocijskem smislu. Namesto navadne informacije o festivalu smo skupaj z agencijo Mediamix izdelali netipičen način obveščanja javnosti, zaradi katerega je projekt dobil vrsto nagrad tudi na domačih in mednarodnih festivalih oglaševanja. Evropski sklad Socrates Lingva pa je leta 2005 uvrstil projekt Festival jezikov med 50 najboljših svojih projektov nasploh. Podrobnejše informacije o promociji festivala lahko najdete na spletnih straneh pod naslovom: http://www.mediamix.si/slo/News/2005junij02.html Melita Cimerman in Zlatko Tišljar Naravni govorci jezika: približno 4,7 milijonov (1995) Geografsko središče: Finska (finščino govorijo tudi na Švedskem, na severnem Norveškem, v Rusiji, ZDA in Kanadi) Manjšinski jeziki na Finskem: švedščina, samščina (laponski jezik) Splošni uvod Finci so druga največja skupina ugrofinske jezikovne družine. Večina jih živi na Finskem, ki ima nekaj več kot 5,2 milijonov prebivalcev. Največja finsko govoreča manjšina, kateri pripada okoli 300.000 ljudi, živi na Švedskem. Del njih se je znašel v tujini po določitvi državne meje med Finsko in Švedsko leta 1809. Večina danes na Švedskem živečih Fincev pa so priseljenci iz šestdesetih let in njihovi potomci. Nekaj tisoč Fincev živi v Ruiji na Norveškem. To so tako imenovani Kweni, ki so med 17. in 19. stoletjem emigrirali iz severne Finske na obalo severnega ledenega morja. Finci živijo tudi na območju nekdanje Sovjetske zveze: v Kareliji, v okolici Sankt Petersburga in v Estoniji. Večina v Rusiji živečih Fincev pripada Inkeri-Fincem, to so potomci priseljencev, ki so v tridesetih letih 20.stoletja prišli iz Finske, ZDA in Kanade. Na začetku 20.stoletja se je mnogo Fincev izselilo tudi v prekomorske dežele. V Ameriki je danes registriranih okoli 200.000, v Kanadi 40.000, v Avstraliji in Nemčiji pa po 10.000 Fincev. Finščina je materinščina 92,3% Fincem, delež švedsko govorečega prebivalstva (finski Švedi) znaša 5,6%, laponščino pa ima za materinski jezik 0,03% prebivalstva. Švedsko govorijo predvsem na obali, na otoku Åland pa živi izključno švedsko govoreča manjšina. Švedščina, kakršno govorijo na Finskem, se seveda razlikuje od tiste, ki jo govorijo na Švedskem. Finski vpliv je moč zaznati predvsem v intonaciji in izgovoru. Švedščina je na Finskem drugi uradni jezik. Na severu Finske (kakor tudi na Švedskem in Norveškem) govorijo tudi laponske dialekte. Finski jezik Finščina spada v skupino ugrofinskih jezikov. Ugrofinski jeziki tvorijo skupaj s samojedskimi jeziki uralsko jezikovno družino, kar pomeni, da obe skupini izvirata iz istega jezika. Sicer so povezavo med uralskimi jeziki in drugimi jezikovnimi družinami temeljito raziskali, vendar sorodstva s kakšnim drugim jezikom ali jezikovno družino ni bilo mogoče dokazati. Ugrofinski jeziki se delijo na dve skupini: na finsko in na ugrsko. Finska skupina obsega samščino (laponščino), oba permska jezika, povolška jezika in baltsko finske jezike. Narečja Razlike med finskimi narečji niso zelo velike. Vsekakor ni tako velikih razlik, da se govorci različnih narečij med seboj ne bi mogli sporazumevati. Govorimo lahko o vzhodnih in zahodnih dialektih. Razlikujejo se predvsem v fonetiki, razlike pa obstajajo tudi v besednem zakladu.
|
