Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je na osnovi dolgoletnih izkušenj na področju  jezikovnega izobraževanja zasnoval in pripravil projekt Jezikovni festival in ga predložil skupaj s petimi partnerji iz Nizozemske, Nemčije, Češke, Slovaške in Madžarske v odobritev in financiranje  skladu Evropske unije Socrates-Lingua1.

Projekt so pozitivno ocenili in   odobrili  tudi  za sofinanciranje iz že omenjenega sklada Evropske komisije. Andragoški zavod Maribor  je projekt izvedel   med oktobrom 2003 in oktobrom 2005. Vsebina projekta je zajemala priprave in organizacijo  jezikovnega festivala v Mariboru, ki smo ga izvedli v času med 29.septembrom in 2. oktobrom 2004. V okviru projekta je potekala tudi razstava, kjer smo predstavili knjige manjših evropskih jezikov, izdelali smo spletne strani in knjigo o izbranih in predstavljenih jezikih.

V času trajanja festivala v Mariboru so strokovnjaki iz posameznih držav v prostorih Andragoškega zavoda Maribor za javnost v obliki predavanj in majhnih učnih delavnic predstavili v 4 dneh vseh 24 evropskih jezikov. Predavanja in delavnice so  ponovili na nekaterih  srednjih šolah in drugih ustanovah.

V aprilu 2005 je v prostorih Pedagoške fakultete Maribor potekala razstava knjig in drugih tiskanih materialov v 17 manjših evropskih jezikih. Ob zaključku festivala je bila pripravljena in izdelana spletna stran, ki je sedaj pred vami.Na spletnih straneh imate na voljo krajše informacije o kulturi, ki jo predstavlja določeno jezikovno okolje, osnovne značilnosti  jezika ter najosnovnejši sklop besed, ki lahko vsakemu popotniku olajšajo bivanje v sredini, kjer  ta jezik govorijo. Na spletnih straneh so v slovenskem jeziku predstavljeni vsi izbrani jeziki,   informacije pa so na razpolago tudi v nemščini  angleščini. 

V pripravi so opisi  vseh jezikov v nemščini, angleščini in esperantu. Strani bodo tako v prihodnosti še dopolnjene, morda tudi z dodajanjem novih jezikov.

Projekt je požel velik uspeh tudi v promocijskem smislu. Namesto navadne informacije o festivalu smo skupaj z  agencijo Mediamix izdelali netipičen način obveščanja javnosti, zaradi katerega je projekt dobil vrsto nagrad tudi na domačih in mednarodnih festivalih oglaševanja. Evropski sklad Socrates Lingva pa je leta 2005 uvrstil projekt Festival jezikov med 50 najboljših  svojih projektov nasploh.

Podrobnejše informacije o promociji festivala lahko najdete na spletnih straneh pod naslovom: http://www.mediamix.si/slo/News/2005junij02.html

Naravni govorci jezika: 1,1 milijona
Pomembni dialekti: Võru, Setu
Geografsko središče: Estonija
Viri izobraževanja: mnogi
Manjšinski jeziki: ruščina

Estonski jezik je eden najmanjših kulturnih jezikov na svetu. Okrog 1,1 milijona ljudi uporablja estonščino kot materinščino.

Od tega jih živi približno 950.000 v Estoniji, ostali pa na Švedskem, v Kanadi, ZDA, Avstraliji, Rusiji, Nemčiji in drugih državah.

Estonščina je materinščina sedemdesetim odstotkom prebivalcev Estonije in je tudi uradni jezik Estonije. V severovzhodnih mestih države sicer prevladuje ruščina, vendar je tudi na tamkajšnjih ruskih šolah estonščina obvezen predmet. Vsi otroci se tam kot drugi jezik učijo estonščino že od prvega razreda. V zadnjih letih so nastali programi in bile podeljene subvencije za integracijo manjšin.    
V tujini se je estonščine mogoče učiti na 36 univerzah v šestnajstih državah. Estonske šole za otroke delujejo v 11 državah. Pouk estonščine v tujini od leta 2000 podpira tudi estonsko Ministrstvo za izobraževanje in znanost.  Natančne informacije o možnostih učenja estonščine lahko preberete na www.hm.ee.

Jezikovna družina 

Za razliko od večine jezikov, katere govorimo v Evropi, estonščina ne spada v indoevropsko jezikovno družino, temveč skupaj s finskim in madžarskim jezikom v ugrofinsko.

Po teoriji modela družinskega jezikovnega drevesa je pred približno 6000 leti obstajal le en ugrofinski (uralski) jezik. Tekom časa se je del govorcev tega jezika naselil ob Baltiku. V tem obdobju (pred približno 3000 leti) se je razvil baltski prafinski jezik. Po tej teoriji so še pred 1000 leti Estonci in Finci govorili skupen jezik. Prafinski jezik se je potem razdelil na baltske finske dialekte. Z njihovim prerazporejanjem  ter pod vplivom drugih jezikovnih kontaktov so se razvili baltski finski jeziki – estonščina, finščina, karelščina, votiščina, ingriščina, liviščina in vepsiščina.

Podobnost z madžarščino je komaj še zaznavna, saj sta se finska in madžarska jezikovna skupina ločili že pred približno 5000 leti. V nadaljevanju so predstavljeni števniki od ena do deset v estonščini, finščini in madžarščini: