Domov | KONTAKTI | Povezave | Iskanje | Aktualno | KJE SMO
Ankete
Nove spletne strani
Nove spletne strani se vam zdijo
 
 
 
 
 
 
O francoskem jeziku Natisni

Uvod

Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je na osnovi dolgoletnih izkušenj na področju  jezikovnega izobraževanja zasnoval in pripravil projekt Jezikovni festival in ga predložil skupaj s petimi partnerji iz Nizozemske, Nemčije, Češke, Slovaške in Madžarske v odobritev in financiranje  skladu Evropske unije Socrates-Lingua1.

Projekt so pozitivno ocenili in   odobrili  tudi  za sofinanciranje iz že omenjenega sklada Evropske komisije. Andragoški zavod Maribor  je projekt izvedel   med oktobrom 2003 in oktobrom 2005. Vsebina projekta je zajemala priprave in organizacijo  jezikovnega festivala v Mariboru, ki smo ga izvedli v času med 29.septembrom in 2. oktobrom 2004. V okviru projekta je potekala tudi razstava, kjer smo predstavili knjige manjših evropskih jezikov, izdelali smo spletne strani in knjigo o izbranih in predstavljenih jezikih.

V času trajanja festivala v Mariboru so strokovnjaki iz posameznih držav v prostorih Andragoškega zavoda Maribor za javnost v obliki predavanj in majhnih učnih delavnic predstavili v 4 dneh vseh 24 evropskih jezikov. Predavanja in delavnice so  ponovili na nekaterih  srednjih šolah in drugih ustanovah.

V aprilu 2005 je v prostorih Pedagoške fakultete Maribor potekala razstava knjig in drugih tiskanih materialov v 17 manjših evropskih jezikih. Ob zaključku festivala je bila pripravljena in izdelana spletna stran, ki je sedaj pred vami.Na spletnih straneh imate na voljo krajše informacije o kulturi, ki jo predstavlja določeno jezikovno okolje, osnovne značilnosti  jezika ter najosnovnejši sklop besed, ki lahko vsakemu popotniku olajšajo bivanje v sredini, kjer  ta jezik govorijo. Na spletnih straneh so v slovenskem jeziku predstavljeni vsi izbrani jeziki,   informacije pa so na razpolago tudi v nemščini  angleščini. 

V pripravi so opisi  vseh jezikov v nemščini, angleščini in esperantu. Strani bodo tako v prihodnosti še dopolnjene, morda tudi z dodajanjem novih jezikov.
Projekt je požel velik uspeh tudi v promocijskem smislu. Namesto navadne informacije o festivalu smo skupaj z  agencijo Mediamix izdelali netipičen način obveščanja javnosti, zaradi katerega je projekt dobil vrsto nagrad tudi na domačih in mednarodnih festivalih oglaševanja. Evropski sklad Socrates Lingva pa je leta 2005 uvrstil projekt Festival jezikov med 50 najboljših  svojih projektov nasploh.

Podrobnejše informacije o promociji festivala lahko najdete na spletnih straneh pod naslovom: http://www.mediamix.si/slo/News/2005junij02.html

Melita Cimerman in Zlatko Tišljar


Uradno ime: Francoska republika (La République française)
Glavno mesto: Pariz
Druga večja mesta: Lyon, Marseille, Lille, Bordeaux, Toulouse, Nica
Velikost: 547.026 km2
Število prebivalcev: 60 milijonov
Uradni jezik: francoščina. Francoščina je romanski jezik na tleh stare Galije. Deli se na južnofrancoska ali provansalska (langue d’oc) in severnofrancoska narečja; k zadnjim spada tudi govor Pariza, iz katerega se je razvil sodobni knjižni jezik.
Vera: katoliki (85 %), muslimani (4 %), protestanti (2 %)
Denarna enota: evro
Zemljepisna razdelitev: Na severu Pariška kotlina, ki na severozahodu meji na Bretanjo, na severovzhodu pa na Ardene in Vogeze; na jugu Centralni masiv, ki na zahodu meji na dolino Garone, na jugu pa na Pireneje; zahodno od Alp in Jure nižine ob Roni in Saoni.
Glavne reke: Loara, Garona, Rona, Sena
Najvišji vrh: Mont Blanc (4810 m)
Podnebje: oceansko, na jugu sredozemsko
Oblika vladavine: parlamentarna predsedniška republika
Državni poglavar: predsednik
Šef vlade: ministrski predsednik
Upravna razdelitev: 22 regij, 96 departmajev (in čezmorski departmaji ter ozemlja)
Državna himna: Marseljeza (La Marseillaise)
Klicna številka: + 33

Nekaj zanimivosti

  • Ime Francija se je pojavilo v 4. stoletju (Francia – dežela Frankov).
  • Francija je podobna heksagonu (šesterokotniku).
  • Tkanina denim prihaja iz Nîmesa.
  • Mesto Lille je leta 2004 kulturna prestolnica Evrope.


O Deželi

Francija meri 547.026 km2 in je največja dežela v zahodni Evropi. Tej njeni evropski površini je treba prišteti še čezmorske departmaje in čezmorska ozemlja. Je obmorska država, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro. 
    

Podnebje in rastlinstvo

V raznovrstnem podnebju izstopajo 4 klimatska območja:
  • oceansko na zahodu;
  • prehodno kontinentalno na vzhodu;
  • mediteransko na jugu;
  • gorsko v Alpah ter Pirenejih.
 
Na podnebje v Franciji pomembno vpliva pokrajina s svojo raznolikostjo. Ker je atlantska obala zelo nizka, lahko tokovi vlažnega zraka z oceana nemoteno prodirajo v notranjost. Zaradi teh zračnih tokov ima Bretanja oceansko podnebje, za katerega so značilne redne in pogoste, čeprav ne premočne padavine, majhne dnevne in letne temperaturne razlike ter pogosti vetrovi. V jugozahodnem delu dežele je podnebje sredozemsko. V Pariški kotlini je podnebje popolnoma celinsko. Na tem območju je padavin le 600 milimetrov na leto, poleti pa je v glavnem toplo in suho vreme. V goratem svetu je precej več dežja in pozimi tudi pogosto sneži.

Francija je ena izmed evropskih pokrajin z najmanj gozdovi. Samonikli gozdovi so kmalu postali žrtev množičnega krčenja na račun širjenja obdelovalnih površin. Listnati gozd je močno izkrčen, bolj so ohranjeni iglasti gozdovi v gorskem svetu. V Sredozemlju prevladujeta makija (zimzeleno grmičevje) in gariga (trave in aromatično nizko grmičevje); med drevesi so najbolj zanimivi in značilni oljka, hrast plutovec in cipresa.


Vodno omrežje

Pomembne so atlantske reke Sena, Loara, Garona, od drugih pa alpska Rona, ki se izliva v Sredozemsko morje in ima velik hidroenergetski potencial.


Gospodarstvo

Francija ima zelo heterogeno gospodarstvo, v katerem so razvite vse gospodarske panoge: kmetijstvo, rudarstvo, industrija, turizem in druge storitvene dejavnosti.

Kmetijstvo: je pomembna gospodarska panoga, saj je Francija vodilna kmetijska država v EU. V Pariški kotlini in na severu prevladuje pridelovanje žitaric in sladkorne pese. Na zahodu, v Centralnem masivu in v Alpah prevladuje živinoreja, na jugu in na Korziki pa mediteranske kulture. Francija je najbolj znana po pšenici, kvalitetnih vinih in odličnih sirih.

Industrija: veliko vlogo imata predvsem nuklearna in hidroenergija, medtem ko tradicionalne industrijske panoge – rudarstvo, železarstvo, tekstilna in gradbena industrija – nazadujejo. Hitro se razvija industrija visoke tehnologije. Industrija je zgoščena na severu in severovzhodu države. Svetovno znana je avtomobilska (Renault, Peugeot, Citroën), letalska (Airbus), farmacevtska in kozmetična industrija, na primer parfumi. Znan je tudi francoski vesoljski program Ariane.     

Turizem: najpomembnejše turistično območje je Sredozemlje z navtičnim in mondenim turizmom (Azurna obala: Nica, Cannes, Saint-Tropez). Zimski turizem je razvit predvsem v Alpah (Grenoble, Chamonix). Veliko vlogo v turizmu ima tudi atlantska obala.