| O irskem jeziku |
|
|
Stran 1 od 3 Uvod Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je na osnovi dolgoletnih izkušenj na področju jezikovnega izobraževanja zasnoval in pripravil projekt Jezikovni festival in ga predložil skupaj s petimi partnerji iz Nizozemske, Nemčije, Češke, Slovaške in Madžarske v odobritev in financiranje skladu Evropske unije Socrates-Lingua1. Projekt so pozitivno ocenili in odobrili tudi za sofinanciranje iz že omenjenega sklada Evropske komisije. Andragoški zavod Maribor je projekt izvedel med oktobrom 2003 in oktobrom 2005. Vsebina projekta je zajemala priprave in organizacijo jezikovnega festivala v Mariboru, ki smo ga izvedli v času med 29.septembrom in 2. oktobrom 2004. V okviru projekta je potekala tudi razstava, kjer smo predstavili knjige manjših evropskih jezikov, izdelali smo spletne strani in knjigo o izbranih in predstavljenih jezikih. V času trajanja festivala v Mariboru so strokovnjaki iz posameznih držav v prostorih Andragoškega zavoda Maribor za javnost v obliki predavanj in majhnih učnih delavnic predstavili v 4 dneh vseh 24 evropskih jezikov. Predavanja in delavnice so ponovili na nekaterih srednjih šolah in drugih ustanovah. V aprilu 2005 je v prostorih Pedagoške fakultete Maribor potekala razstava knjig in drugih tiskanih materialov v 17 manjših evropskih jezikih. Ob zaključku festivala je bila pripravljena in izdelana spletna stran, ki je sedaj pred vami.Na spletnih straneh imate na voljo krajše informacije o kulturi, ki jo predstavlja določeno jezikovno okolje, osnovne značilnosti jezika ter najosnovnejši sklop besed, ki lahko vsakemu popotniku olajšajo bivanje v sredini, kjer ta jezik govorijo. Na spletnih straneh so v slovenskem jeziku predstavljeni vsi izbrani jeziki, informacije pa so na razpolago tudi v nemščini angleščini. V pripravi so opisi vseh jezikov v nemščini, angleščini in esperantu. Strani bodo tako v prihodnosti še dopolnjene, morda tudi z dodajanjem novih jezikov. Projekt je požel velik uspeh tudi v promocijskem smislu. Namesto navadne informacije o festivalu smo skupaj z agencijo Mediamix izdelali netipičen način obveščanja javnosti, zaradi katerega je projekt dobil vrsto nagrad tudi na domačih in mednarodnih festivalih oglaševanja. Evropski sklad Socrates Lingva pa je leta 2005 uvrstil projekt Festival jezikov med 50 najboljših svojih projektov nasploh. Podrobnejše informacije o promociji festivala lahko najdete na spletnih straneh pod naslovom: http://www.mediamix.si/slo/News/2005junij02.html Melita Cimerman in Zlatko Tišljar Uvod Irski jezik je narodni in prvi uradni jezik na Irskem, drugi je angleščina. Irščino govorijo na Irskem že 2500 let, in iz nje izvira večina krajevnih imen in priimkov:
Irščina je tudi jezik 70 milijonov irskih izseljencev in večine Škotov po vsem svetu. V sporazumu iz Belfasta, sprejetem 10. aprila 1998, je bilo sklenjeno, da bo britanska vlada z odločnimi ukrepi promovirala jezik, tako da bo priznala njegov status in omogočila sredstva za irske televizijske programe, filme, irsko srednje šolstvo in drugo. Irščina je jezik evropske pogodbe, ne pa tudi uradni delovni jezik EU in je tako prisotna na vseh potnih listih EU. Dne 14. julija 2004 se je irska vlada odločila, da bo irščini skušala zagotoviti status uradnega delovnega jezika EU. Amsterdamska pogodba daje Ircem pravico, da ustanovam EU pišejo v irščini in tudi, da prejemajo odgovore v irskem jeziku. Podobnosti med poljščino in irščino Naslednja primerjava bi lahko veljala tudi za slovenščino in druge slovanske jezike, vendar delam primerjavo z poljščino, ker od slovanskih jezikov tega najbolje poznam. Razlika med ona jest in ona bywa (ona je, ali ona ponavadi je, ali ona ima navado, da je) v poljščini, torej med sedanjiškimi oblikami in habitual tenses (oblike, ki se uporabljajo, kadar gre za navade ali dejanja, ki se redno ponavljajo) natančno ustreza irskim tá sí in bíonn sí. Takšno razlikovanje ni prisotno v angleškem, francoskem ali nemškem jeziku, obstaja pa v drugih keltskih jezikih, kakor so velški, bretonski, škotski, galski – in v slovanskih jezikih. Dejansko obstajajo 3 oblike glagola biti:
Irščina in poljščina imata nagnjenost k palatalizaciji: palatalne značilnosti soglasnika n v poljski besedi nie ustrezajo črki n v irski besedi níl (ni). Tudi nekatere končnice, kakor na primer v prvi osebi ednine, sedanjiku, drugi osebi ednine, pretekliku se v obeh jezikih izgovorijo podobno.
Značilnosti in razvoj irščine Irščina in jeziki, ki so se od nje odcepili, škotski, galski in jezik manx, sestavljajo galsko ali goidelijsko vejo keltskih jezikov. Velški jezik, jezik cornish, bretonski jezik in danes že izumrli jezik gaul (ki so ga govorili v Franciji, preden so državo zavzele Cezarjeve legije) sestavljajo brythonsko ali brittonsko skupino keltskih jezikov, ki so kot celota del indoevropske jezikovne družine. Sorodne keltske jezike so govorili Galatini v Anatoliji (sedaj Turčija), ki jim je sv. Pavel pisal svoja pisma, in v poljski Galiciji in španski Galiciji, kar nam daje predstavo o velikosti področja, ki so ga v predkrščanski dobi naseljevali Kelti. Najstarejše dokaze o obstoju irščine najdemo v napisih ogham (sistem pisave na kamnu ali lesu, temelječ na navpičnih in poševnih zarezah, ki so ustrezale latinskim črkam in za katere profesor David Greene trdi, da so nastali malo pred četrtim stoletjem) Irščino običajno delimo na naslednja obdobja: stara irščina 650-900, srednja irščina 900-1200, zgodnja moderna irščina 1200-1600, pozna moderna irščina, od leta 1600 naprej. Do 13. stol., v obdobju stare irščine, je bil jezik podvržen dolgotrajnemu procesu izboljševanja in poenostavljanja. Čeprav so obstajala že od najzgodnejših obdobij, pa narečja niso prišla do omembe vrednega izraza vse do 17 stol.. Vzrok temu je bilo to, da je bil literarni jezik standard, ki je več ko 1000 let veljal na celotnem področju Irske, večini Škotske in na otoku Manu. Preseljevanje Ircev na sever Britanije se je začelo že mnogo pred umikom Rimljanov leta 410, vendar pa je proces irske ekspanzije dobil pravi polet šele z ustanovitvijo kraljestva Dál Riata, približno leta 500. Leta 843 je Cineadh Mac Ailpin, kralj irsko govorečih ljudi na severu Britanije, postal naslednik kraljestva Piktov in s tem dejansko tudi kralj področja, ki ga danes imenujemo Škotska. In zares ni srednjeveška latinska beseda ‘’Scouts’’ pomenila nič drugega kot človeka, ki govori irsko. O tem priča ime filozofa Johannesa Scotusa Eriugena (latinsko: rojen na Irskem), ki je v 9. stol. deloval na dvoru Charlesa Plešastega. Irščina in drugi keltski jeziki se v oziru skladnje in značilnosti govorjenega jezika precej razlikujejo od evropskih jezikov. Irščina ne pozna nobene samostojne besede za ‘’da’’ ali ‘’ne’’, namesto teh besed se vprašanje ponovi. Tako je odgovor na vprašanje ‘’Ali si ga videl?’’ ali Chonaic (‘’Videl sem’’) ali pa Ní fhaca (‘’Nisem videl’’). V irščini poudarka ne dosežemo z uporabo intonacije, kakor je to primer v angleščini, ampak s tem, da tisto kar želimo poudariti pomaknemo na začetek stavka za vezni glagol (eden od glagolov biti). Tako stavek ‘’Ne živim več v Belfastu.’’ postane Ní i mBéal Feirste atá cónaí orm a thuilleadh (dobesedno: V Belfastu ni več tam, kjer je meni moje bivališče’’) Podoben primer je stavek ‘’Ali želite znamko?’’, ki se v irščini glasi Is an stampa atá uait? , kar bi dobesedno pomenilo ‘’Ali je znamka kar želite?’’ Irščina je, drugače kakor angleščina, v katere središču je glagol, jezik, v katerem ima središčno vlogo samostalnik. Stavek ‘’Ona je spala.’’ se v irščini glasi bhí sí ina codladh, ‘’Ona je bila v spanju.’’ Stavek ‘’Zelo sem lačen.’’ Se v irščini glasi tá ocras mór orm, ‘’Velika lakota se je na meni.’’ Stavek ‘’Dolžan si mi funt.’’ se v irščini glasi tá punt agat orm, ‘’Tvoj funt je name.’’ Irščina ne pozna besede za imeti, zato pa ima dejansko tri glagole biti: |
|||||||||||||||
