| O islandskem jeziku |
|
|
Stran 1 od 2 Uvod Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je na osnovi dolgoletnih izkušenj na področju jezikovnega izobraževanja zasnoval in pripravil projekt Jezikovni festival in ga predložil skupaj s petimi partnerji iz Nizozemske, Nemčije, Češke, Slovaške in Madžarske v odobritev in financiranje skladu Evropske unije Socrates-Lingua1. Projekt so pozitivno ocenili in odobrili tudi za sofinanciranje iz že omenjenega sklada Evropske komisije. Andragoški zavod Maribor je projekt izvedel med oktobrom 2003 in oktobrom 2005. Vsebina projekta je zajemala priprave in organizacijo jezikovnega festivala v Mariboru, ki smo ga izvedli v času med 29.septembrom in 2. oktobrom 2004. V okviru projekta je potekala tudi razstava, kjer smo predstavili knjige manjših evropskih jezikov, izdelali smo spletne strani in knjigo o izbranih in predstavljenih jezikih. V času trajanja festivala v Mariboru so strokovnjaki iz posameznih držav v prostorih Andragoškega zavoda Maribor za javnost v obliki predavanj in majhnih učnih delavnic predstavili v 4 dneh vseh 24 evropskih jezikov. Predavanja in delavnice so ponovili na nekaterih srednjih šolah in drugih ustanovah. V aprilu 2005 je v prostorih Pedagoške fakultete Maribor potekala razstava knjig in drugih tiskanih materialov v 17 manjših evropskih jezikih. Ob zaključku festivala je bila pripravljena in izdelana spletna stran, ki je sedaj pred vami.Na spletnih straneh imate na voljo krajše informacije o kulturi, ki jo predstavlja določeno jezikovno okolje, osnovne značilnosti jezika ter najosnovnejši sklop besed, ki lahko vsakemu popotniku olajšajo bivanje v sredini, kjer ta jezik govorijo. Na spletnih straneh so v slovenskem jeziku predstavljeni vsi izbrani jeziki, informacije pa so na razpolago tudi v nemščini angleščini. V pripravi so opisi vseh jezikov v nemščini, angleščini in esperantu. Strani bodo tako v prihodnosti še dopolnjene, morda tudi z dodajanjem novih jezikov. Projekt je požel velik uspeh tudi v promocijskem smislu. Namesto navadne informacije o festivalu smo skupaj z agencijo Mediamix izdelali netipičen način obveščanja javnosti, zaradi katerega je projekt dobil vrsto nagrad tudi na domačih in mednarodnih festivalih oglaševanja. Evropski sklad Socrates Lingva pa je leta 2005 uvrstil projekt Festival jezikov med 50 najboljših svojih projektov nasploh. Podrobnejše informacije o promociji festivala lahko najdete na spletnih straneh pod naslovom: http://www.mediamix.si/slo/News/2005junij02.html Melita Cimerman in Zlatko Tišljar Kratek pregled jezika, njegove zgodovine in značilnosti Dežela in njena zgodovina: nekaj osnovnih podatkov Islandija je otok v severnem Atlantiku, katerega najsevernejši del se dotika arktičnega kroga. Površina otoka je približno 103.000 km2. Prebivalcev je nekaj manj kot 300.000 – in približno 60% jih živi v glavnem mestu Rejkjaviku. Islandijo so v 2. polovici 9. stol. in prvih treh desetletjih 10. stol. poselili predvsem Norvežani. Kmalu se je na nekaterih območjih, tistih, ki so jih vodili najvplivnejši možje, vzpostavila neke vrste lokalna vlada. Ti poglavarji so imeli tudi vlogo poganskih svečenikov, zato je njihova avtoriteta slonela tako na posvetni, kakor tudi duhovni oblasti. Stari islandski commonwealth je nastal z ustanovitvijo generalne skupščine, imenovane Althing, leta 930. Skupščina je imela svoj sedež na tako imenovanih skupščinskih poljih ( Þingvellir), nezamenljivem naravnem okolju, na jugozahodu Islandije. Vsako poleteje se je tam zbralo veliko število ljudi z vseh koncev dežele na dvotedenskem zborovanju. Lokalni voditelji so postali vladarji dežele in so skupaj oblikovali predpise generalne skupščine. Spore v svojih okrožjih so reševali sami, primere, ki pa jih tako niso uspeli rešiti, je reševala generalna skupščina. Tako so imeli obenem zakonodajno in sodno oblast. Izvršna oblast na nivoju države ni obstajala, je pa bila dolžnost poglavarjev, da so bili ljudje pod njihovo oblastjo deležni svojih pravic, tako so imeli v tem pogledu tudi izvršno oblast. Oblast posameznega poglavarja ni bila strogo določena z okrajnimi mejami, in tisti, ki niso bili zadovoljni s svojim poglavarjem, so lahko prešli pod oblast drugega poglavarja. Posledica tega je bila tekmovalnost med poglavarji, kar je jasno razvidno iz islandskih sag. To je privedlo do boja za oblast, ki je bil glavni razlog za razpad starega Þingvellirja in podrejenost norveškemu kralju od leta 1262. Leta 1000 so Islandci po zakonskem odloku generalne skupščine sprejeli krščanstvo. Pol stoletja kasneje je bila ustanovljena škofija. Leta 1119 so začeli zakone zapisovati, pred tem pa so se zakoni ohranjali z ustnim izročilom. Literarne tekste so začeli zapisovati nekoliko kasneje. Tako je bilo 13. stoletje čas, ko je zapisovanje islandskih sag doseglo svoj vrh. Leta 1380 je Islandija postala del danske države, in tako je ostalo do leta 1918, ko je postala neodvisna, vendar pa je bil danski kralj njen suveren do nastanka republike 1944. Narodni jezik Islandije je islandščina, germanski jezik, ki ga govorijo po vsej državi. Da bi lahko razumeli izvor jezika, je potrebno povedati nekaj besed o poselitvi Islandije. Poselitev Islandije Tisočletja je bila Islandija neznan, samoten, nenaseljen otok v severnem Atlantiku. Obstaja nekaj podatkov, da naj bi grški pomorščak Pytheas otok videl na svojem raziskovalnem potovanju na sever v 3. stol. pr.n.š., vendar pa ni jasno, ali ni šlo morda za otoke na severu Škotske ali morda celo za Norveško. Tako ali drugače, otok je ostal neznan še več stoletij, dokler ga v 9. stol. niso odkrili skandinavski pomorščaki. V drugi polovici 9. stol. so na otok prišli prvi naseljenci. Izjemen vir podatkov o poselitvi Islandije je Landnámabók, Knjiga naselitve, iz prve polovice 12. stol.. Iz podatkov v knjigi je razvidno, da je večina naseljencev prišla z zahodne Norveške, nekateri pa tudi iz vikingških naselbin na Škotskem in Irskem, manj je bilo Švedov. V starih islandskih knjigah najdemo legendo, ki pravi, da se je nekaj irskih puščavnikov naselilo na Islandiji pred Norvežani, da pa so odšli, ko so se začeli priseljevati pogani. Nič ni znanega o teh možeh in nekateri učenjaki dvomijo o resničnosti te legende. Je pa gotovo, da so severnjaški priseljenci s seboj pripeljali mnogo ljudi keltskega porekla, predvsem Ircev. Mnogi med njimi so bili sužnji, drugi so bili svobodni. Govorili so keltski jezik, večinoma staro irščino. Severnjaki so govorili nordijski jezik, ki je bil tedaj razširjen po vsej Skandinaviji. Ker v islandščini ni skorj nobenih keltskih sposojenk je mogoče trditi, da so se Irci kmalu popolnoma pomešali med svoje nordijske gospodarje in pozabili svoj jezik. Jezik, ki so ga govorili nordijski naseljenci, je postal znan kot stara islandščina. To je jezik ediških pesmi in islandskih sag. Ta jezik se danes govori na Islandiji, in je razen na fonetični ravni, tako zelo podoben staremu jeziku, da lahko Islandci dandanes brez težav berejo literaturo iz 12. in 13. stol. v posodobljenem zapisu. |
