Domov | KONTAKTI | Povezave | Iskanje | Aktualno | KJE SMO
Ankete
Nove spletne strani
Nove spletne strani se vam zdijo
 
 
 
 
 
 
O latvijskem jeziku Natisni

Uvod

Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je na osnovi dolgoletnih izkušenj na področju  jezikovnega izobraževanja zasnoval in pripravil projekt Jezikovni festival in ga predložil skupaj s petimi partnerji iz Nizozemske, Nemčije, Češke, Slovaške in Madžarske v odobritev in financiranje  skladu Evropske unije Socrates-Lingua1.

Projekt so pozitivno ocenili in   odobrili  tudi  za sofinanciranje iz že omenjenega sklada Evropske komisije. Andragoški zavod Maribor  je projekt izvedel   med oktobrom 2003 in oktobrom 2005. Vsebina projekta je zajemala priprave in organizacijo  jezikovnega festivala v Mariboru, ki smo ga izvedli v času med 29.septembrom in 2. oktobrom 2004. V okviru projekta je potekala tudi razstava, kjer smo predstavili knjige manjših evropskih jezikov, izdelali smo spletne strani in knjigo o izbranih in predstavljenih jezikih.

V času trajanja festivala v Mariboru so strokovnjaki iz posameznih držav v prostorih Andragoškega zavoda Maribor za javnost v obliki predavanj in majhnih učnih delavnic predstavili v 4 dneh vseh 24 evropskih jezikov. Predavanja in delavnice so  ponovili na nekaterih  srednjih šolah in drugih ustanovah.

V aprilu 2005 je v prostorih Pedagoške fakultete Maribor potekala razstava knjig in drugih tiskanih materialov v 17 manjših evropskih jezikih. Ob zaključku festivala je bila pripravljena in izdelana spletna stran, ki je sedaj pred vami.Na spletnih straneh imate na voljo krajše informacije o kulturi, ki jo predstavlja določeno jezikovno okolje, osnovne značilnosti  jezika ter najosnovnejši sklop besed, ki lahko vsakemu popotniku olajšajo bivanje v sredini, kjer  ta jezik govorijo. Na spletnih straneh so v slovenskem jeziku predstavljeni vsi izbrani jeziki,   informacije pa so na razpolago tudi v nemščini  angleščini. 

V pripravi so opisi  vseh jezikov v nemščini, angleščini in esperantu. Strani bodo tako v prihodnosti še dopolnjene, morda tudi z dodajanjem novih jezikov.
Projekt je požel velik uspeh tudi v promocijskem smislu. Namesto navadne informacije o festivalu smo skupaj z  agencijo Mediamix izdelali netipičen način obveščanja javnosti, zaradi katerega je projekt dobil vrsto nagrad tudi na domačih in mednarodnih festivalih oglaševanja. Evropski sklad Socrates Lingva pa je leta 2005 uvrstil projekt Festival jezikov med 50 najboljših  svojih projektov nasploh.

Podrobnejše informacije o promociji festivala lahko najdete na spletnih straneh pod naslovom: http://www.mediamix.si/slo/News/2005junij02.html

Melita Cimerman in Zlatko Tišljar


Latvijščino govori: milijon štiristotisoč (1.400.000) rojenih govorcev v Latviji, dvestotisoč (200.000) v tujini
Lokalni dialekti: Tamianski dialekt (dialekti lībiskais), Osrednji dialekt (dialekti vidus), Visoki latvijski dialekt (dialekti augšzemnieku)
Manjšinski jeziki: ruski, beloruski, ukrajinski, poljski, litvanski, jidiš, estonski in romunski
Izobraževanje: osnovno, srednje, poklicno, univerzitetno, podiplomsko


Pomembni datumi

  • 2000 pr.n.št.: Predniki Litvancev so prispeli v baltiško regijo v prvi polovici 2. tisočletja pr.n.št.

  • 10. stol.: V 10. stol. so Balti začeli ustanavljati plemenska ozemlja. Ozemlje sodobne Latvije so naseljevali Latgalijani, Kuronijani, Selonijani in Semigalijani.

  • 1201: Latvijo so zasedli nemški križarji, ki so ustanovili Rigo in prevzeli oblast nad Balti in njihovim ozemljem.

  • 1207: Livonia (Terra Mariana), z Rigo kot svojim glavnim mestom, je bila priznana za del Svetega rimskega cesarstva. Livoini je različna latvijska ljudstva združila pod eno oblast.

  • 1282: Riga je pristopila k Hanseatski ligi.

  • 50. leta 16. stol.: Z reformacijo se je v Latviji in Estoniji utrdilo luterantstvo.

  • 1600 – 1629: Zaradi poljsko-švedske vojne sta prešli severna Latvija in Estonija pod Švedsko oblast, južna Latvija in Litva po pod poljsko.

  • 1860 – 1885: Obdobje narodnega prebujanja. Odprava tlačanstva je v povezavi z novimi izobraževalnimi možnostmi privedla do nastanka velikega literarnega in umetniškega gibanja.

  • 1873: Organiziran je prvi latvijski pevski festival.

  • 1918: V Rigi razglasijo ustanovitev Republike Litve.

  • 1939: Pakt med Hitlerjem in Stalinom je baltske države podvrgel sovjetskemu vplivu. Baltski Nemci so se morali preseliti v Nemčijo.

  • 1940 – 41: Sovjetska zveza si priključi Latvijo, Litvo in Estonijo. Teror rdeče armade. Tisoči Latvijcev, Litvancev in Estoncev so ustreljeni ali deportirani.

  • 1941 – 44: Nemci okupirajo Baltik.

  • 1944: Sovjeti ponovno zasedejo baltske države in te postanejo sovjetske republike. Začetek stalinističnega obdobja, deportacije v Sibirijo, množična kaznovanja.

  • 1988: V Litvi, Latviji in Estoniji nastanejo opozicijske stranke.

  • 1989: 430 milj (688 km) dolga človeška veriga iz Talina do Rige in Vilniusa je pokazala enotno željo baltskih držav po svobodi.

  • 1991: 21 avgusta je latvijski vrhovni svet sprejel resolucijo o popolni obnovitvi latvijske neodvisnosti.

  • Splošna predstavitev  latvijščine

Latvijščina je državni jezik Latvije. Kot materni jezik ga govori milijon štiristo tisoč (1.400.000) ljudi v Latviji in dvestotisoč (200.000) ljudi na tujem. Po številu rojenih govorcev zaseda latvijščina 105. mesto na svetu. Latvijščina je eden izmed 250 velikih svetovnih jezikov (ki jih govori več kot milijon ljudi). Je tudi eden najstarejših jezikov. Status državnega jezika je dobila z namenom, da se ohrani njena edinstvena kulturna dediščina.


Jezikovna skupina

Latvijski jezik spada v baltsko vejo indoevropske jezikovne skupine.  Obstajali so trije baltski jeziki, preživela pa sta latvijščina in litvanščina. Tretji baltski jezik, stara pruščina, je izumrl v 17. stoletju.

V baltskih jezikih je mnogo podobnih besed. Na primer besede Bog, mati in oko so:

v latvijščinidivesmāteacs
v litvanščinidievasmoteakis
v stari pruščinideivosmūtiackis

Kakor že omenjeno je latvijščina eden najstarejših jezikov in ima nekatere podobnosti s sanskrtom. Na primer besede Bog in dan so:

v sanskrtudevasdina
v latvijščinidievasdiena
v litvanščinidievasdiena   

Latvijščina ni tako tesno povezana s sanskrtom kakor litvanščina, ki je obdržala svoj sistem glasov in mnogo arhaičnih oblik in stavčnih struktur. Povedano drugače: litvanščina je bolj arhaična ko latvijščina.

Latvijec in Litvanec se lahko  nekoliko razumeta med seboj, ne moreta pa se pogovarjati o zapletenih vprašanjih.