| O madžarskem jeziku |
|
|
Stran 1 od 5 Uvod Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je na osnovi dolgoletnih izkušenj na področju jezikovnega izobraževanja zasnoval in pripravil projekt Jezikovni festival in ga predložil skupaj s petimi partnerji iz Nizozemske, Nemčije, Češke, Slovaške in Madžarske v odobritev in financiranje skladu Evropske unije Socrates-Lingua1. Projekt so pozitivno ocenili in odobrili tudi za sofinanciranje iz že omenjenega sklada Evropske komisije. Andragoški zavod Maribor je projekt izvedel med oktobrom 2003 in oktobrom 2005. Vsebina projekta je zajemala priprave in organizacijo jezikovnega festivala v Mariboru, ki smo ga izvedli v času med 29.septembrom in 2. oktobrom 2004. V okviru projekta je potekala tudi razstava, kjer smo predstavili knjige manjših evropskih jezikov, izdelali smo spletne strani in knjigo o izbranih in predstavljenih jezikih. V času trajanja festivala v Mariboru so strokovnjaki iz posameznih držav v prostorih Andragoškega zavoda Maribor za javnost v obliki predavanj in majhnih učnih delavnic predstavili v 4 dneh vseh 24 evropskih jezikov. Predavanja in delavnice so ponovili na nekaterih srednjih šolah in drugih ustanovah. V aprilu 2005 je v prostorih Pedagoške fakultete Maribor potekala razstava knjig in drugih tiskanih materialov v 17 manjših evropskih jezikih. Ob zaključku festivala je bila pripravljena in izdelana spletna stran, ki je sedaj pred vami.Na spletnih straneh imate na voljo krajše informacije o kulturi, ki jo predstavlja določeno jezikovno okolje, osnovne značilnosti jezika ter najosnovnejši sklop besed, ki lahko vsakemu popotniku olajšajo bivanje v sredini, kjer ta jezik govorijo. Na spletnih straneh so v slovenskem jeziku predstavljeni vsi izbrani jeziki, informacije pa so na razpolago tudi v nemščini angleščini. V pripravi so opisi vseh jezikov v nemščini, angleščini in esperantu. Strani bodo tako v prihodnosti še dopolnjene, morda tudi z dodajanjem novih jezikov. Projekt je požel velik uspeh tudi v promocijskem smislu. Namesto navadne informacije o festivalu smo skupaj z agencijo Mediamix izdelali netipičen način obveščanja javnosti, zaradi katerega je projekt dobil vrsto nagrad tudi na domačih in mednarodnih festivalih oglaševanja. Evropski sklad Socrates Lingva pa je leta 2005 uvrstil projekt Festival jezikov med 50 najboljših svojih projektov nasploh. Podrobnejše informacije o promociji festivala lahko najdete na spletnih straneh pod naslovom: http://www.mediamix.si/slo/News/2005junij02.html Melita Cimerman in Zlatko Tišljar Osnovni podatki Število rojenih govorcev: 13 do 15 milijonov (približno 2/3 na Madžarskem) Osrednje ozemlje: Madžarska Območja, kjer prav tako govorijo madžarsko: Avstralija, Kanada, Izrael, Romunija, Slovaška, Slovenija, Hrvaüka, Srbija, Ukrajina, ZDA Glavna narečja: Alföld, Zahodno prekodonavsko, Danube – Tisza, severovzhodna madžarščina, severozahodna madžarščina, Székely, zahodnomadžarsko Jezikovna skupina: ugrofinski jeziki Uvod Madžarščina ali Magyar (kot se imenuje na Madžarskem), je materni jezik skoraj 10 milijonov ljudi na Madžarskem (približno 98% preb.). Večje število ljudi, ki govorijo madžarsko, živi tudi v sosednjih državah: Romuniji (2 milijona), Češki in Slovaški republiki (600.000), na Hrvaškem in v Srbiji (450.000) in Ukrajini (170.000). Večje število govorcev živi tudi v ZDA (450.000) in Izraelu (170.000), manjše (pod 20.000) pa tudi v Avstriji, Kanadi in Sloveniji. Jezikovno sorodstvo Madžarščina sodi v ugrijsko vejo ugrofinskih jezikov, ki je del uralsko-altajske jezikovne družine. Njej najbližja jezika iz te veje sta hanti (Ostjak) in mansi (Vogul), skoraj neznana jezika, ki ju danes govori le nekaj tisoč ljudi na vzhodni strani gorovja Ural v severovzhodni Sibiriji. Drugi, številčneje nekoliko bolj zastopani jeziki iz ugrijske veje so udmurts, maris (cheremis) in mordvins, vsi na ozemlju Rusije. Bolj znani, čeprav sorodstveno bolj oddaljeni jeziki, spadajo v finsko vejo jezikov: finski, estonski in laponski jezik. Madžarščina je najbolj razširjen jezik med jeziki teh jezikovnih skupin. Domnevajo, da se je od svojih najbližjih sorodnikov, jezikov kanti in mansi, ločila pred 2500 ali celo 3000 leti. Jezikovne različice Čeprav obstaja več madžarskih narečij, ta med seboj niso tako različna, da govorci katerega koli izmed njih ne bi mogli razumeti drugih narečij. Razlike so se zmanjšale tudi zaradi prenove in standarizacije jezika, ki sta potekali na prehodu iz 18. v 19. stol. Pravopis Madžarski pravopis temelji na prilagojeni latinski pisavi diakritičnmimi znaki za označevanje posebnih madžarskih glasov. Lingvistični oris Madžarščina je jezikovni otok, evropski uralski jezik, obkrožen z indoevropskimi jeziki. Stari Madžari so se začeli iz svoje domovine vzhodno od gorovja Ural pomikati proti zahodu v Evropo in v 9. stol. prišli na območje donavskega porečja, zahodno od karpatskega gorovja, ki ga še danes naseljujejo. Zaradi ločitve madžarščine od njenih azijskih in evropskih sorodnikov, jezikovne povezave sprva niso bile očitne. Pri Madžarih je obstajala dolga tradicija odnosov z Atilovimi Huni, in madžarski intelektualci so se dolgo upirali zamisli o ugrofinski jezikovni skupnosti. Ob koncu 19. stol. pa je vse več madžarskih jezikoslovcev začelo spoznavati in podpirati te povezave. Vendar pa teorije o jzikovnih in kulturnih povezavah med sumerskim, skitskim, hunskim in turškim jezikom nikoli niso povsem zamrle. Prva pričevanja o madžarskem jeziku so krajevna imena v arabskih, perzijskih in bizantinskih dokumentih. Predliterarno zgodovino lahko proučujemo tudi na podlagi proučevanja prevzetih besed. Značilnosti madžarščine, kakor tudi drugih uralskih in altajskih jezikov, sta samoglasniška harmonija in aglutinacija (zlepljanje). Fonološki sestem sestavlja 14 samoglasnikov (v standardnem govoru) in 25 soglasnikov. Naglas je zmeraj na prvem zlogu. |
