| O malteškem jeziku |
|
|
Stran 1 od 3 Uvod Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je na osnovi dolgoletnih izkušenj na področju jezikovnega izobraževanja zasnoval in pripravil projekt Jezikovni festival in ga predložil skupaj s petimi partnerji iz Nizozemske, Nemčije, Češke, Slovaške in Madžarske v odobritev in financiranje skladu Evropske unije Socrates-Lingua1. Projekt so pozitivno ocenili in odobrili tudi za sofinanciranje iz že omenjenega sklada Evropske komisije. Andragoški zavod Maribor je projekt izvedel med oktobrom 2003 in oktobrom 2005. Vsebina projekta je zajemala priprave in organizacijo jezikovnega festivala v Mariboru, ki smo ga izvedli v času med 29.septembrom in 2. oktobrom 2004. V okviru projekta je potekala tudi razstava, kjer smo predstavili knjige manjših evropskih jezikov, izdelali smo spletne strani in knjigo o izbranih in predstavljenih jezikih. V času trajanja festivala v Mariboru so strokovnjaki iz posameznih držav v prostorih Andragoškega zavoda Maribor za javnost v obliki predavanj in majhnih učnih delavnic predstavili v 4 dneh vseh 24 evropskih jezikov. Predavanja in delavnice so ponovili na nekaterih srednjih šolah in drugih ustanovah. V aprilu 2005 je v prostorih Pedagoške fakultete Maribor potekala razstava knjig in drugih tiskanih materialov v 17 manjših evropskih jezikih. Ob zaključku festivala je bila pripravljena in izdelana spletna stran, ki je sedaj pred vami.Na spletnih straneh imate na voljo krajše informacije o kulturi, ki jo predstavlja določeno jezikovno okolje, osnovne značilnosti jezika ter najosnovnejši sklop besed, ki lahko vsakemu popotniku olajšajo bivanje v sredini, kjer ta jezik govorijo. Na spletnih straneh so v slovenskem jeziku predstavljeni vsi izbrani jeziki, informacije pa so na razpolago tudi v nemščini angleščini. V pripravi so opisi vseh jezikov v nemščini, angleščini in esperantu. Strani bodo tako v prihodnosti še dopolnjene, morda tudi z dodajanjem novih jezikov. Projekt je požel velik uspeh tudi v promocijskem smislu. Namesto navadne informacije o festivalu smo skupaj z agencijo Mediamix izdelali netipičen način obveščanja javnosti, zaradi katerega je projekt dobil vrsto nagrad tudi na domačih in mednarodnih festivalih oglaševanja. Evropski sklad Socrates Lingva pa je leta 2005 uvrstil projekt Festival jezikov med 50 najboljših svojih projektov nasploh. Podrobnejše informacije o promociji festivala lahko najdete na spletnih straneh pod naslovom: http://www.mediamix.si/slo/News/2005junij02.html Melita Cimerman in Zlatko Tišljar Merhba(Dobrodošli) Statistika Malteški otoki tvorijo v mediteranskem morju arhipelag s površino 316 km. Največji otok Malta ima površino 246 km2, Gozo (bolj znan kot Ghawdex-pr. Awdesh) pa 68 km2. V skupini sta še dva manjša otoka, Kemmuna, ki je velik 2.7 km2 in na katerem je samo en hotel in ena družina, ki skrbi za otok. Drugi manjši otok je Filfla, ki pa ga naseljujejo samo plazilci in ptice. Malta leži le 100 kilometrov pod Sicilijo in 300 kilometrov od Tunizije. Otoke naseljuje skoraj 400.000 ljudi, zato je to najgosteje naseljeno področje na svetu. Najdaljša razdalja med severozahodom in jugovzhodom otoka je 27 kilometrov, v smeri od vzhoda proti zahodu pa je širok 14 kilometrov. Maltežani govorijo le en uradni jezik: malteški jezik, čeprav ustava dovoljuje tudi uporabo angleščine. Večina prebivalcev sicer govori oba jezika, vendar pri vsakodnevnih opravkih uporabljajo samo malteščino. Malteščino poučujejo povsod, od vrtca do univerze, kjer si lahko posameznik pridobi različne nazive, vse do doktorata, in lahko nato poučuje v šolah. Splošna predstavitev Malta, ime največjega otoka, morda izvira iz feničanske beside MALET kar pomeni pristanišče, ali pa iz grške beside MELI kar pomeni med. Rimljani so Kreto imenovali MELITA. Če otok opazujete iz ptičje perspektive, vidite na zahodu samo gole pečine, na severu pa številne zalive, morske rokave in doline. Zaradi bleščečega kamna, ki ga za gradnjo hiš pridobivajo v mnogih kamnolomih, izžareva otok toplino in mehkobo, vendar pa se v novejšem času za gradnjo pogosto uporablja tudi beton. Sestrski otok Gozo je manjši, vendar lepši. Na obeh otokih je primarna dejavnost kmetijstvo, vendar pa se prebivalstvo preživlja predvsem s suhimi doki, ladjedelnicami za popravila ladij in turizmom. Malta se lahko pohvali, da je prestala dve veliki obleganji: prvo, turško, leta 1565 in drugo, nemško in italjansko, med leti 1940-42. Zaradi tega obleganja je angleški kralj Jurij leta 1942 prebivalcem Malte podelil ‘’Jurijev križ’’, ki je postal in ostal emblem na nacionalni zastavi. Jezikovna družina Arabci so malto zasedli leta 870 in Maltežani so takrat začeli govoriti arabščino, ki je močno povezana s severnoafriškim dialektom. Nihče ne ve kateri jezik so Malteženi govorili pred tem obdobjem . Nekateri menijo, da so govorili feničanski jezik. To ne bi bilo nenavadno, Malta je bila namreč med leti 800-218 pr.n.š. pod oblastjo feničanov, kasneje pa kartažanov, njihovih krvnih bratov. Povedati je treba tudi, da je bila v kasnejših obdobjih malteščina obogatena tudi z dodatki iz italjanskega, sicilijanskega in nekoliko tudi angleškega, francoskega in španskega jezika, vendar pa so besede izposojene iz francoščine in španščine zelo redke. Tako bi lahko rekli, da ima malteški jezik semitsko strukturo, prepleteno z romanskimi vplivi. Natančneje povedano, malteški jezik ima arabsko slovnico in arabsko besedišče z dodatkom evropskih besed. Zaradi njene majhnosti je na Malti malo narečij. Vendar pa lahko, če potujemo iz mesta v mesto, zlahka opazimo nekatere razlike: nekje bodo besedno zvezo ejja mmorru (pojdimo) izgovarjali s poudarkom na črki ‘’o’’, nekje drugje pa se bo ‘’o’’ spremenil v ‘’u’’ ejja mmurru. Slišati je mogoče celo jasno razliko v izgovorjavi: nekje bodo rekli: ir-rahal taghna (tana) (bodite pozorni na ‘’a’’), nekje drugje pa: ir-rehel teghne (tene) (‘’a’’ se je spremenil v ‘’e’’). Nenavadna, celo za večino maltežanov, je sprememba mehkonebnega q v k: Hal Qormi v Hal Kormi. Ta sprememba v izgovorjavi je prisotna le v kraju Vittoriosa (na Malti) in v nekaterih vaseh na otoku Gozo. |
