| O nemškem jeziku |
|
|
Stran 1 od 5 Uvod Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je na osnovi dolgoletnih izkušenj na področju jezikovnega izobraževanja zasnoval in pripravil projekt Jezikovni festival in ga predložil skupaj s petimi partnerji iz Nizozemske, Nemčije, Češke, Slovaške in Madžarske v odobritev in financiranje skladu Evropske unije Socrates-Lingua1. Projekt so pozitivno ocenili in odobrili tudi za sofinanciranje iz že omenjenega sklada Evropske komisije. Andragoški zavod Maribor je projekt izvedel med oktobrom 2003 in oktobrom 2005. Vsebina projekta je zajemala priprave in organizacijo jezikovnega festivala v Mariboru, ki smo ga izvedli v času med 29.septembrom in 2. oktobrom 2004. V okviru projekta je potekala tudi razstava, kjer smo predstavili knjige manjših evropskih jezikov, izdelali smo spletne strani in knjigo o izbranih in predstavljenih jezikih. V času trajanja festivala v Mariboru so strokovnjaki iz posameznih držav v prostorih Andragoškega zavoda Maribor za javnost v obliki predavanj in majhnih učnih delavnic predstavili v 4 dneh vseh 24 evropskih jezikov. Predavanja in delavnice so ponovili na nekaterih srednjih šolah in drugih ustanovah. V aprilu 2005 je v prostorih Pedagoške fakultete Maribor potekala razstava knjig in drugih tiskanih materialov v 17 manjših evropskih jezikih. Ob zaključku festivala je bila pripravljena in izdelana spletna stran, ki je sedaj pred vami.Na spletnih straneh imate na voljo krajše informacije o kulturi, ki jo predstavlja določeno jezikovno okolje, osnovne značilnosti jezika ter najosnovnejši sklop besed, ki lahko vsakemu popotniku olajšajo bivanje v sredini, kjer ta jezik govorijo. Na spletnih straneh so v slovenskem jeziku predstavljeni vsi izbrani jeziki, informacije pa so na razpolago tudi v nemščini angleščini. V pripravi so opisi vseh jezikov v nemščini, angleščini in esperantu. Strani bodo tako v prihodnosti še dopolnjene, morda tudi z dodajanjem novih jezikov. Projekt je požel velik uspeh tudi v promocijskem smislu. Namesto navadne informacije o festivalu smo skupaj z agencijo Mediamix izdelali netipičen način obveščanja javnosti, zaradi katerega je projekt dobil vrsto nagrad tudi na domačih in mednarodnih festivalih oglaševanja. Evropski sklad Socrates Lingva pa je leta 2005 uvrstil projekt Festival jezikov med 50 najboljših svojih projektov nasploh. Podrobnejše informacije o promociji festivala lahko najdete na spletnih straneh pod naslovom: http://www.mediamix.si/slo/News/2005junij02.html Melita Cimerman in Zlatko Tišljar Uvod
 "Tisto, kar Nemca loči od Avstrijca, je skupni jezik." Moje predavanje govori o nemškem jeziku. Vendar, kakor iz slike in izjave lahko vidimo, sploh ni tako preprosto ugotoviti, kaj ta nemški jezik je. Nemško govorijo v več državah in podoba jezika se od države do države razlikuje. Zaradi tega si bomo za začetek ogledali, v katerih državah nemški jezik govorijo, zakaj sploh lahko govorimo o enem nemškem jeziku in kako je prišlo do zgoraj omenjenih razlik. Zaradi raznolikosti nemškega jezikovnega prostora, se bom pri mojem predavanju osredotočila na nemški jezik, saj bi obravnavanje kulturnih posebnosti posameznih držav po eni strani vodilo predaleč, po drugi strani pa nas je zgodovina naučila, da ni primerno in tudi ne nenevarno govoriti o eni nemški kulturi. Razširjenost nemškega jezika Nemščina kot uradni jezik Za začetek je smiselno opredeliti območje, kjer nemščina služi kot uradni jezik. To je v naslednjih sedmih državah: Zvezna republika Nemčija, Avstrija, Lichtenstein, Luxemburg, nemško govoreči del Švice, južna Tirolska in nemško govoreča skupnost v Belgiji. Status nemškega jezika pa je v posameznih državah naštetih območij povsem različen. Tako je nemščina uradni jezik na nacionalni, torej vsedržavni, ravni le v Zvezni republiki Nemčiji, Avstriji, Lichtensteinu, Švici in Luxemburgu. V Belgiji in avtonomni provinci Bozen – Južni Tirolski pa je nemščina uradni jezik zgolj na regionalni ravni. (Do deklaracije o neodvisnosti Namibije, v letu 1990, je bila nemščina tudi tam regionalni uradni jezik - bivša nemška kolonija »Nemška Južna Afrika« pravno do 1919)). Poleg teh razlik je pomembno omeniti, da je nemščina v Švici in Luxemburgu le eden izmed uradnih jezikov in ne splošni uradni jezik. (V Švici so poleg nemščine uradni jeziki še italijanski, francoski in retoromanski; v Luxemburgu pa francoski in leceburški.) Kljub razlikam pa je vpadljivo dejstvo, da je regija, kjer nemščina predstavlja uradni jezik – drugače kakor angleščina ali francoščina – strnjena.  Znotraj te regije ležijo centri nemškega jezika, katere bom v nadaljevanju natančneje opisala. Nemščina kot »pluricentričen jezik« Nemški jezik je »pluricentričen«, to pomeni, da obstaja več centrov nemškega jezika, ki imajo izoblikovane standardne različice jezika. V primeru nemškega jezika so ti centri Nemčija, Avstrija in Švica, tako da je mogoče govoriti o nemščini Zvezne republike Nemčije, o avstrijski nemščini in o švicarski nemščini. »Pluricentričnosti« ne smemo zamenjati s številnimi dialekti nemškega jezika. Tri različice jezika, o katerih govorimo tukaj, so standardne različice, kar pomeni, da so institucionalizirane, govorijo jih na uradih in v javnih medijih, uporabljajo jih pri formalnih besedilih, njihova oblika pa je zapisana v slovarjih in slovnicah. Tako na primer tudi avstrijska beseda Marille (marelica), ki odgovarja nemški besedi Aprikose ni le narečna beseda, temveč je tudi v pisni obliki »pravilna nemščina«, vendar pač v avstrijski obliki. Nastanek teh različic bom obravnavala nekoliko kasneje. Najprej si bomo ogledali območje razširjenosti nemškega jezika. Nemško govoreče manjšine Nemščina ni omejena samo na države v katerih je uradni jezik, ampak jo je moč najti tudi v drugih državah, kjer naravni govorci nemškega jezika pomenijo manjšino prebivalstva. Glede zgodovine, načina življenja, kulture in uporabe jezika so te manjšine zelo heterogene. Po neki študiji iz leta 1989 lahko najdemo nemške manjšine v 25 državah sveta.  Število naravnih govorcev nemškega jezika Skupno število naravnih govorcev nemškega jezika tako znaša okrog 100 milijonov. V primerjavi s številom govorcev drugih jezikov, leži nemščina na 7. mestu (pri drugih metodah izračunavanja se nemščina znajde tudi šele na 9. ali 10. mestu). Zgodovinski razvoj nemškega jezika Razvoj nemščine iz indoevropskih jezikov O »nemškem« jeziku lahko govorimo šele od 8.stoletja dalje. Iz tega časa, torej iz obdobja vladavine Karla Velikega, namreč izvirajo prva pisna izročila. Nemški jezik se je razvil iz indogermanskih/evropskih jezikov (sem spadajo na primer germanski, keltski, romanski, slovanski, baltski, grški, armenski, iranski jezik…), znotraj njih pa iz germanskih jezikov. Germanski jeziki se od drugih indoevropskih ločijo po določenih premikih soglasnikov (tako imenovani prvi ali germanski premik soglasnikov). Zato še danes obstajajo vidne podobnosti med nemščino in drugimi germanskimi jeziki (na primer: nemščina drei – švedščina tre – angleščina three). Znotraj germanskega jezika so se razvili izraziti dialekti, katere znanost različno razvršča. Nemščina se je (v skladu z razdelitvijo na tri dele; severno germanskega, vzhodno germanskega in zahodno germanskega) razvila iz zahodnogermanskega jezika. (K zahodnim Germanom prištevamo Germane ob Elbi, Germane ob rekah Weser- Rhein in Germane ob Severnem morju.) Iz teh jezikov so se kasneje razvili frizijski, angleški in nizozemski jezik ter visoka in nizka nemščina. (Visoka nemščina temelji na germanskem jeziku, ki izvira z območja ob Elbi.) O »nemškem« jeziku lahko govorimo šele potem, ko se je iz germanskega jezika razvila »stara visoka nemščina«. To se je zgodilo z nadaljnjimi premiki soglasnikov in sicer med drugim ali visokonemškim premikom soglasnikov, ki je potekal približno od leta 750. (V tem obdobju so se na primer razvili afrikati pf in ts (Pfund - funt, Zunge – jezik), ki so značilni samo za nemščino in jih ne moremo najti med drugimi germanskimi jeziki.). S temi premiki soglasnikov se je nemščina ločila od angleškega, nordijskega, frizijskega in nizozemskega jezika ter od nizke nemščine. Drugi visokonemški premik soglasnikov je odgovoren tudi za razvoj današnjih dialektov v nemškem jezikovnem prostoru: srednjenemška narečja so drugi premik soglasnikov opravila le delno, medtem ko so ga zgornjenemška narečja izvedla popolnoma. Nizkonemški jezik, ki izhaja iz severne Nemčije in je nastal iz spodnjenemških dialektov, drugega premika soglasnikov sploh ni izvršil in tako tudi ne spada med visoko nemščino. (Meja med spodnjenemškim in srednjenemškim jezikom poteka po liniji Benrath.) Naselitev Alemanov v današnji Švici in na zahodu Avstrije (Predareljsko) ter na Bavarskem in današnjem vzhodnem delu Avstrije je povzročila današnje izrazite razlike v narečjih. V zgodnjem srednjem veku na območju nemškega jezikovnega prostora ni bilo enotnega sredstva za sporazumevanje (kot je današnji knjižni jezik), temveč je obstajala le množica narečij posameznih plemenskih zvez. Pod pojmom »stara visoka nemščina« torej ne smemo razumeti enotnega jezika. S prevzemom rimskega upravnega aparata so na tem območju prevzeli za pisni jezik latinščino. Zatorej ni obstajal noben skupen pisni nemški jezik in tudi nobeno skupno ime za nemška narečja, kajti do novega veka tudi ni bilo enotne države temveč le množica majhnih kneževin in grofij. |
