| O nizozemskem jeziku |
|
|
Stran 1 od 5 Uvod Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je na osnovi dolgoletnih izkušenj na področju jezikovnega izobraževanja zasnoval in pripravil projekt Jezikovni festival in ga predložil skupaj s petimi partnerji iz Nizozemske, Nemčije, Češke, Slovaške in Madžarske v odobritev in financiranje skladu Evropske unije Socrates-Lingua1. Projekt so pozitivno ocenili in odobrili tudi za sofinanciranje iz že omenjenega sklada Evropske komisije. Andragoški zavod Maribor je projekt izvedel med oktobrom 2003 in oktobrom 2005. Vsebina projekta je zajemala priprave in organizacijo jezikovnega festivala v Mariboru, ki smo ga izvedli v času med 29.septembrom in 2. oktobrom 2004. V okviru projekta je potekala tudi razstava, kjer smo predstavili knjige manjših evropskih jezikov, izdelali smo spletne strani in knjigo o izbranih in predstavljenih jezikih. V času trajanja festivala v Mariboru so strokovnjaki iz posameznih držav v prostorih Andragoškega zavoda Maribor za javnost v obliki predavanj in majhnih učnih delavnic predstavili v 4 dneh vseh 24 evropskih jezikov. Predavanja in delavnice so ponovili na nekaterih srednjih šolah in drugih ustanovah. V aprilu 2005 je v prostorih Pedagoške fakultete Maribor potekala razstava knjig in drugih tiskanih materialov v 17 manjših evropskih jezikih. Ob zaključku festivala je bila pripravljena in izdelana spletna stran, ki je sedaj pred vami.Na spletnih straneh imate na voljo krajše informacije o kulturi, ki jo predstavlja določeno jezikovno okolje, osnovne značilnosti jezika ter najosnovnejši sklop besed, ki lahko vsakemu popotniku olajšajo bivanje v sredini, kjer ta jezik govorijo. Na spletnih straneh so v slovenskem jeziku predstavljeni vsi izbrani jeziki, informacije pa so na razpolago tudi v nemščini angleščini. V pripravi so opisi vseh jezikov v nemščini, angleščini in esperantu. Strani bodo tako v prihodnosti še dopolnjene, morda tudi z dodajanjem novih jezikov. Projekt je požel velik uspeh tudi v promocijskem smislu. Namesto navadne informacije o festivalu smo skupaj z agencijo Mediamix izdelali netipičen način obveščanja javnosti, zaradi katerega je projekt dobil vrsto nagrad tudi na domačih in mednarodnih festivalih oglaševanja. Evropski sklad Socrates Lingva pa je leta 2005 uvrstil projekt Festival jezikov med 50 najboljših svojih projektov nasploh. Podrobnejše informacije o promociji festivala lahko najdete na spletnih straneh pod naslovom: http://www.mediamix.si/slo/News/2005junij02.html Melita Cimerman in Zlatko Tišljar ZGODOVINA NIZOZEMSKEGA JEZIKA Uvod Nizozemščina spada v skupino germanskih jezikov in je bila prvič omenjena okoli leta 700. Danes govori nizozemsko približno 20 milijonov Evropejcev. Nizozemščina je uradni jezik severnega dela Belgije, Flandrije in Nizozemske. Obe državi imata razvito visoko stopnjo industrializacije in življenjski standard, ki sodi med najvišje na svetu. V nekaterih pogledih je zgodovina nizozemščine zgodba o uspehu, ki je tesno povezana z zgodovino obeh držav in ji je celo uspelo doseči prevlado v nekaterih predelih sveta, pa čeprav le za kratek čas. Zaradi tega najdemo nizozemščino ne samo na Nizozemskem in v Belgiji, ampak tudi v Surinamu, na Nizozemskih Antilih, Arubiju in v nekoliko spremenjeni obliki (burščina) tudi v Južni Afriki. O južnoafriškem jeziku in močnem vplivu, ki ga je nanj imela nizozemščina, pa tudi o nenavadnem vplivu, ki ga je imela na druge jezike, kakor na primer angleščino, francoščino, španščino, ruščino in celo japonščino in druge afriške jezike (tako imenovane sotho jezike) bomo več povedali kasneje. Seveda pa so drugi jeziki, na primer angleščina in francoščina prav tako močno vplivali na nizozemščino. Takšen primer je zagotovo mogoče opaziti v Bruslju kjer sta francoski in nizozemski jezik vplivala drug na drugega. Zato je zanimivo opazovati medsebojni vpliv teh dveh jezikovnih skupin, tako v jezikovnem kakor tudi v političnem smislu. V Belgiji, ki ima tri uradne jezike, ne moremo reči, ''da sta jezik in ljudstvo istovetna''. Belgija je tako lep primer, kako je lahko jezik glavni vzrok za nasprotovanja in prepire. Germanski in gotski jeziki Nizozemščina je germanski jezik. To je najbolj razvidno iz besedišča. Beseda oče je v nizozemskem, nemškem, švedskem, norveškem in islandskem jeziku zelo podobna: vader, fater, fader, fader, far in fair. Prav tako beseda hiša: huis, haus, hus, hus, hus, hùs. Te podobnosti niso zgolj naključne in izvirajo iz časa, ko so bili vsi ti jeziki še enoten izvorni jezik imenovan indoevropski (ali indogermanski) jezik. Čeprav je to le hipoteza in zanjo ni pisnih dokazov, je nekoč moral obstajati skupni ‘’prvotni jezik’’. Jezikovna družina tega prvotnega jezika v katero spadajo nizozemščina, angleščina, nemščina in tudi južnoafriški jezik, se imenuje proto-germanska družina. Osnovne besede jezikov iz te družine so si med seboj zelo podobne, to pa ne velja za druge jezikovne družine indogermanskega proto-jezika (kakor so grščina, gotski in slovanski jeziki, itd.). Seveda se razlike med germanskimi jeziki niso pojavile čez noč ampak s procesom, ki je trajal več stoletij in se je zaključil okoli leta 200 pr.n.š.. Nato se je nekako med leti 500 – 800 n.š zgodil drugi zlogovni premik (f je v nekaterih jezikih postal v: five (pet) v angleščini, vijf v nizozemščini) V 1. stoletju. so prva germanska plemena na območju današnje Belgije in Nizozemske živela s pretežno keltskimi plemeni. V tem času, med leti 57. pr.n.š. in 500 n.š. je to območje postalo del rimskega imperija. Rimska kultura pa nikoli ni imela močnega vpliva na prvotna germanska plemena. V 4. in 5. stol. pa so tja prišla še mnoga druga plemena, med njimi tudi Sasi in Franki. Jezik Gotov je najstarejši znan jezik iz germanske jezikovne skupine in je osnova vsem germanskim jezikom. Lahko bi rekli, da je ta jezik germanska latinščina. Njegove najopaznejše značilnosti so:
Tole je molitev Oče naš v jeziku gotov in nizozemščini v dobesednem prevodu:
Najstarejše oblike nizozemščine Kdaj je nizozemščina nastala? Ponavadi rečemo, da takrat, ko so se pojavili prvi teksti, to pa seveda ne pomeni, da jezika pred tem še niso govorili. Vendar pa so teksti prvi pisni dokaz o obstoju jezika in nam povedo veliko o njegovi strukturi, besedah in še čem. Prvi tekst v nizozemščini je nastal v 11. stol.. Starejših tekstov ni, čeprav tudi to ni nemogoče. Prvi teksti v nizozemskem jeziku še niso dela v pravem pomenu besede. Menihi so imeli v srednjem veku navado, da so preizkušali svoja pisala (peresa) na koščkih papirja, da bi videli ali ta še delujejo. Zato so prvi teksti v nizozemščini pravzaprav kratke fraze in odlomki iz svetega pisma. Zares prvi tekt napisan v nizozemščini je bil takšen kratek odlomek, ki ga je zapisal neki flamski menih v Angliji! Leta 1932 je neki raziskovalec na platnici neke knjige v knjižnici v Oxfordu, našel kratko latinsko frazo, pod njo pa nizozemski prevod. Ta kratki zapis zahodnoflamskega meniha, približno iz leta 1100, napisan v opatiji v Rochestru, je prvi nam znan tekst v nizozemščini. hebban olla vogala nestas hagunnan hinase hi(c) (e)nda thu uu(at) unbida(n) (uu)e nu Prevod: Vse ptice že gnezdijo, razen jaz in ti. Kaj še čakava? V moderni nizozemščini se besedilo glasi takole: "Alle vogels zijn met hun nesten begonnen behalve ik en jij. Waar wachten wij nog op?" Zgodovina nizozemščine se je torej začela z besedami o ljubezni, ki jih je zapisal menih… Črke v oklepajih so rekonstrukcija, saj je besedilo zelo staro. Ime avtorja ni znano vendar smo prepričani, da gre za zahodnoflamskega meniha, ker mu je težave povzročal ‘h’. To je bila značilna težava ljudi tistega časa in je celo še danes. Rochesterska opatija, kjer je deloval menih in zahodna Flandrija sta imeli v tistem času živahne stike. Obstajajo tudi drugi starodavni teksti, vendar je ta najslavnejši, po svoji naravi pa je tudi zelo nizozemski (vogala = vogels, nestas = nest (s končnico podobno latinski), olla = alle itd.). Ti kratki teksti nas lahko naučijo veliko o tem, kako je bil nizozemski jezik zgrajen in kako so ga govorili. Opazimo lahko močan vpliv francoščine in latinščine. To je zelo pomembno, saj so v času Karla Velikega ljudje govorili pretežno enak nemški dialekt, po drugi strani pa je bila latinščina v rabi pri uradnih in cerkvenih zadevah. V Franciji so ljudje ob uradni latinščini govorili še nekakšno ljudsko različico latinščine. Vpliv latinščine na jezike, ki so jih govorili običajni ljudje je bil izreden in se je začel že zelo zgodaj (približno v 5. stol., zagotovo pa v obdobju ‘’srednje-nizozemščine’’, od 12. do 16. stol.). Značilne sposojenke so na primer: wijn (vinum), munt (moneta), straat (via strata). V srednji nizozemščini, tisti iz časa pred nastankom zapisanih besedil, ki jih poznamo, so prav tako še obstajale francoske in starofrancoske besede. |
||||
