| O norveškem jeziku |
|
|
Stran 1 od 3 Uvod Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je na osnovi dolgoletnih izkušenj na področju jezikovnega izobraževanja zasnoval in pripravil projekt Jezikovni festival in ga predložil skupaj s petimi partnerji iz Nizozemske, Nemčije, Češke, Slovaške in Madžarske v odobritev in financiranje skladu Evropske unije Socrates-Lingua1. Projekt so pozitivno ocenili in odobrili tudi za sofinanciranje iz že omenjenega sklada Evropske komisije. Andragoški zavod Maribor je projekt izvedel med oktobrom 2003 in oktobrom 2005. Vsebina projekta je zajemala priprave in organizacijo jezikovnega festivala v Mariboru, ki smo ga izvedli v času med 29.septembrom in 2. oktobrom 2004. V okviru projekta je potekala tudi razstava, kjer smo predstavili knjige manjših evropskih jezikov, izdelali smo spletne strani in knjigo o izbranih in predstavljenih jezikih. V času trajanja festivala v Mariboru so strokovnjaki iz posameznih držav v prostorih Andragoškega zavoda Maribor za javnost v obliki predavanj in majhnih učnih delavnic predstavili v 4 dneh vseh 24 evropskih jezikov. Predavanja in delavnice so ponovili na nekaterih srednjih šolah in drugih ustanovah. V aprilu 2005 je v prostorih Pedagoške fakultete Maribor potekala razstava knjig in drugih tiskanih materialov v 17 manjših evropskih jezikih. Ob zaključku festivala je bila pripravljena in izdelana spletna stran, ki je sedaj pred vami.Na spletnih straneh imate na voljo krajše informacije o kulturi, ki jo predstavlja določeno jezikovno okolje, osnovne značilnosti jezika ter najosnovnejši sklop besed, ki lahko vsakemu popotniku olajšajo bivanje v sredini, kjer ta jezik govorijo. Na spletnih straneh so v slovenskem jeziku predstavljeni vsi izbrani jeziki, informacije pa so na razpolago tudi v nemščini angleščini. V pripravi so opisi vseh jezikov v nemščini, angleščini in esperantu. Strani bodo tako v prihodnosti še dopolnjene, morda tudi z dodajanjem novih jezikov. Projekt je požel velik uspeh tudi v promocijskem smislu. Namesto navadne informacije o festivalu smo skupaj z agencijo Mediamix izdelali netipičen način obveščanja javnosti, zaradi katerega je projekt dobil vrsto nagrad tudi na domačih in mednarodnih festivalih oglaševanja. Evropski sklad Socrates Lingva pa je leta 2005 uvrstil projekt Festival jezikov med 50 najboljših svojih projektov nasploh. Podrobnejše informacije o promociji festivala lahko najdete na spletnih straneh pod naslovom: http://www.mediamix.si/slo/News/2005junij02.html Melita Cimerman in Zlatko Tišljar Naravni govorci: 4,5 milijonov Pomembna narečja: vzhodna norveščina, zahodna norveščina, tröndersko narečje, severna norveščina Zemljepisni center: Norveška Viri izobraževanja: nekaj vrst Manjšinski jeziki: samski (laponski) in finski jezik Splošen uvod Norveški jezik se govori na Norveškem in je po uradni definiciji sestavljen iz dveh oblik pisnega knjižnega jezika. Prva oblika je Bokmål (dobesedno knjižni jezik), pri tej definiciji pod tem pojmom razumemo tudi starejši in konzervativnejši Riksmål (dobesedno jezik kraljestva), druga oblika pa Nynors (dobesedno nova norveščina). Norveška je torej država z dvema uradnima pisnima knjižnima jezikoma. V govorjenem jeziku prevladujejo predvsem pri Nynorsku narečja in narečno obarvan pogovorni jezik na podlagi knjižnega jezika. Vsi učenci se vedno učijo drugi jezik kot redni učni predmet v šoli. Norveški jezik govorijo tudi manjše skupine v severni Ameriki. K njim sodijo potomci Norvežanov, ki so se v 19.stoletju izselili v Ameriko. Jezikovna družina Norveščina je germanski jezik in spada med severnogermanske ali skandinavske jezike. K njim spadajo še islandski, ferski, danski in švedski jezik. Pogosto te jezike delimo na jezike nordijskih otokov (islandščina in farščina) in skandinavske jezike celine(danščina, švedščina in norveščina). Kljub razlikam v izgovorjavi in strokovnem besedišču je sporazumevanje med Švedi, Danci in Norvežani s pomočjo materinščine mogoče in se tudi vsakodnevno odvija v praksi (interskandinavska komunikacija). Narečja Narečja so v javnem pogovornem jeziku splošno sprejeta in priznana. Govorjen norveški knjižni jezik ne obstaja. Naj spomnim na to, da se Bokmål in Nynorsk nanašata na pisni knjižni jezik. V strogem smislu tudi ne moremo dodeliti ene od oblik pisnega knjižnega jezika strogo omejenim narečnim področjem. Tako imajo na primer posamezne doline in otoki svojo lastno narečno obliko. Največje razlike lahko najdemo v naglasu, izgovorjavi črk »l« in »r«, končnicah pri sklanjatvi in strokovnem besedišču. Pravopis Norveška abeceda je sestavljena iz 29 črk, latinsko abecedo dopolnjujejo še črke æ, ø in å, ki stojijo na koncu abecede. Črka å obstaja od leta 1869, pred tem se je ta glas zapisoval z aa. Črke c, q, w in w se pojavljajo le v določenih tujkah in sposojenkah, kjer je le možno pa se jih nadomešča s k, kv, v, ks in s. V norveščini se z veliko začetnico označuje začetek povedi, lastna imena in vljudnostna oblika, ki pa se uporabljena le redko. Odkar je bil obema knjižnima oblikama v letu 1885 priznan enak položaj, so se, med drugim v letih 1907,1917, 1938 in 1959, zvrstile številne reforme, ki so imele za cilj postopno izenačenje obeh oblik pisnega jezika. Jezik V norveščini se pisna oblika nekaterih kombinacij črk razlikuje od njihove izgovorjave. Takšne kombinacije so na primer skj, kj, gi in eg. Norveščina pozna devet samoglasnikov, ki se lahko izgovarjajo dolgo ali kratko, in nekoliko diftongov, med njimi au, øy, ei. |
