| O španskem jeziku |
|
|
Stran 1 od 6 Uvod Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je na osnovi dolgoletnih izkušenj na področju jezikovnega izobraževanja zasnoval in pripravil projekt Jezikovni festival in ga predložil skupaj s petimi partnerji iz Nizozemske, Nemčije, Češke, Slovaške in Madžarske v odobritev in financiranje skladu Evropske unije Socrates-Lingua1. Projekt so pozitivno ocenili in odobrili tudi za sofinanciranje iz že omenjenega sklada Evropske komisije. Andragoški zavod Maribor je projekt izvedel med oktobrom 2003 in oktobrom 2005. Vsebina projekta je zajemala priprave in organizacijo jezikovnega festivala v Mariboru, ki smo ga izvedli v času med 29.septembrom in 2. oktobrom 2004. V okviru projekta je potekala tudi razstava, kjer smo predstavili knjige manjših evropskih jezikov, izdelali smo spletne strani in knjigo o izbranih in predstavljenih jezikih. V času trajanja festivala v Mariboru so strokovnjaki iz posameznih držav v prostorih Andragoškega zavoda Maribor za javnost v obliki predavanj in majhnih učnih delavnic predstavili v 4 dneh vseh 24 evropskih jezikov. Predavanja in delavnice so ponovili na nekaterih srednjih šolah in drugih ustanovah. V aprilu 2005 je v prostorih Pedagoške fakultete Maribor potekala razstava knjig in drugih tiskanih materialov v 17 manjših evropskih jezikih. Ob zaključku festivala je bila pripravljena in izdelana spletna stran, ki je sedaj pred vami.Na spletnih straneh imate na voljo krajše informacije o kulturi, ki jo predstavlja določeno jezikovno okolje, osnovne značilnosti jezika ter najosnovnejši sklop besed, ki lahko vsakemu popotniku olajšajo bivanje v sredini, kjer ta jezik govorijo. Na spletnih straneh so v slovenskem jeziku predstavljeni vsi izbrani jeziki, informacije pa so na razpolago tudi v nemščini angleščini. V pripravi so opisi vseh jezikov v nemščini, angleščini in esperantu. Strani bodo tako v prihodnosti še dopolnjene, morda tudi z dodajanjem novih jezikov. Projekt je požel velik uspeh tudi v promocijskem smislu. Namesto navadne informacije o festivalu smo skupaj z agencijo Mediamix izdelali netipičen način obveščanja javnosti, zaradi katerega je projekt dobil vrsto nagrad tudi na domačih in mednarodnih festivalih oglaševanja. Evropski sklad Socrates Lingva pa je leta 2005 uvrstil projekt Festival jezikov med 50 najboljših svojih projektov nasploh. Podrobnejše informacije o promociji festivala lahko najdete na spletnih straneh pod naslovom: http://www.mediamix.si/slo/News/2005junij02.html Melita Cimerman in Zlatko Tišljar Španščina je iberski romanski jezik, indoevropskega porekla. Español ali castellano, kot jezik imenujejo v španščini, je tretji ali četrti najbolj razširjen jezik na svetu in ima 352 milijonov rojenih govorcev. Će prištejemo še ljudi, ki jim španščina ni materni jezik, večina teh je v Južni Ameriki, se število govorcev poveča na 417 milijonov. Španščina je ''glavni'' uradni jezik v Argentini, Kolumbiji, Meksiku, Španiji, Venezueli in še 16 drugih državah. V ZDA govori špansko opazno število ljudi. Skupno število govorcev: 417 milijonov. Zgodovina Spanščina se je razvila iz latinščine govorjene po propadu rimskega cesarstva in ima mnogo vplivov iz baskovskega jezika in arabščine. Tipične značilnosti španskega diakroničnega glasoslovja so, oslabitev samoglasnikov (npr. Latinska beseda 'vita' se spremeni v špansko 'vida'), palatalizacija (latinsko 'annum, špansko ' año') in diftongiranje E/O iz vulgarne latinščine (latinsko 'terra', špansko 'tierra', latinsko 'novus', špansko 'nuevo'). Podobne spremembe so se zgodile v večini romanskih jezikov. Med rekonkvisto so severne španske dialekte zanesli proti jugu, španska kolonizacija pa je jezik v 16. stol. ponesla v Ameriko, federalne države Mikronezije, Guam, Marijanske otoke in Filipine. V 20. stol. se je španščina začela uporabljati tudi v Ekvatorialni Gvineji in v Sahari. Španščina ima vzdevek la lengua de Cervantes, Cervantesov jezik (Cervantes je avtor Don Kihota). Geografska razširjenost Španščina je eden od uradnih jezikov Združenih narodov, Evropske unije in Afriške unije. Najvešje število rojenih govorcev španščine lahko najdemo v Meksiku, kjer špansko govori skoraj 100 milijonov ljudi. Naslednje štiri države z največjim številom rojenih govorcev so: Kolumbija (44 mil.), Španija (prbližno 41 mil.), Argentina (39 mil.) in ZDA (približno 30 mil.). Španščina je uradni in najpomembnejši jezik v 20 državah: Argentini, Boliviji (drugi uardni jezik je Aymará), Čilu, Kolumbiji,m Kostariki, Kubi, Dominikanski republiki, Ekvadorju, El Salvador, Ekvatorijalni Gvineji (drugi uradni jezik je francoščina), Gvatemali, Honduras, Meksiku, Nikaragvi, Panami, Paragvaju (drugi uradni jezik je Guaraní), Peruju (uradna jezika sta tudi Quechua and Aymará), Portoriku, Španiji (drugi uradni jeziki so tudi katalonščina, galščina, baskovski jezik in jezik Aranese ), Urugvaju in Venezueli. Španščina je tudi najbolj razširjen jezik v Andori in Belizeju, vendar tam ni uradni jezik. Špansko govori tudi večina prebivalcev Gibraltarja (ki je pod Špansko oblastjo), vendar pa je tam najbolj razširjen in uradni jezik angleščina. V ZDA, ki nimajo določenega uradnega jezika, govori špansko približno tri od 40 milijonov tam živečih ljudi španskega porekla. Špansko pa v ZDA govori tudi majhna, vendar rastoča, skupina nešpanskega prebivalstva, predvsem zaradi poslovnih, trgovskih in političnih potreb. Na zvezni ravni ima španščina skupaj z dominantno angleščino priviligiran status. Na državnem nivoju pa ima španščina v nekaterih državah status drugega uradnega jezika. Špansko govorijo tudi v Kanadi, Izrajelu (tako španščino kot tudi judovsko španščino), severnem Maroku, nizozemskih Antilih, Trindidadu in Tobagu, Turčiji (kot judovsko španščino) in Zahodni Sahari. Na Filipinih, kjer uparaba španščine upade, ja prenehala biti uradni jezik leta 1973. Danes jo govori manj kot 0.001% prebivalstva ali 2.658 ljudi (po podatkih ljudskega štetja iz leta 1990). Zanimivo je, da kljub temu, da so domača in angleška števila v uporabi v vseh okoliščinah, španski decimalni sistem še zmeraj uporabljajo mnogi za štetje denarja. Poleg tega jezik Chabacano, edini obstoječi špansko-azijiski kreolski jezik, govorijo nakateri ljudje na jugu. Večina filipinskih domačinskih jezikiov vsebuje precej španskih sposojenk. |
