| O švedskem jeziku |
|
|
Stran 1 od 3 Uvod Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je na osnovi dolgoletnih izkušenj na področju jezikovnega izobraževanja zasnoval in pripravil projekt Jezikovni festival in ga predložil skupaj s petimi partnerji iz Nizozemske, Nemčije, Češke, Slovaške in Madžarske v odobritev in financiranje skladu Evropske unije Socrates-Lingua1. Projekt so pozitivno ocenili in odobrili tudi za sofinanciranje iz že omenjenega sklada Evropske komisije. Andragoški zavod Maribor je projekt izvedel med oktobrom 2003 in oktobrom 2005. Vsebina projekta je zajemala priprave in organizacijo jezikovnega festivala v Mariboru, ki smo ga izvedli v času med 29.septembrom in 2. oktobrom 2004. V okviru projekta je potekala tudi razstava, kjer smo predstavili knjige manjših evropskih jezikov, izdelali smo spletne strani in knjigo o izbranih in predstavljenih jezikih. V času trajanja festivala v Mariboru so strokovnjaki iz posameznih držav v prostorih Andragoškega zavoda Maribor za javnost v obliki predavanj in majhnih učnih delavnic predstavili v 4 dneh vseh 24 evropskih jezikov. Predavanja in delavnice so ponovili na nekaterih srednjih šolah in drugih ustanovah. V aprilu 2005 je v prostorih Pedagoške fakultete Maribor potekala razstava knjig in drugih tiskanih materialov v 17 manjših evropskih jezikih. Ob zaključku festivala je bila pripravljena in izdelana spletna stran, ki je sedaj pred vami.Na spletnih straneh imate na voljo krajše informacije o kulturi, ki jo predstavlja določeno jezikovno okolje, osnovne značilnosti jezika ter najosnovnejši sklop besed, ki lahko vsakemu popotniku olajšajo bivanje v sredini, kjer ta jezik govorijo. Na spletnih straneh so v slovenskem jeziku predstavljeni vsi izbrani jeziki, informacije pa so na razpolago tudi v nemščini angleščini. V pripravi so opisi vseh jezikov v nemščini, angleščini in esperantu. Strani bodo tako v prihodnosti še dopolnjene, morda tudi z dodajanjem novih jezikov. Projekt je požel velik uspeh tudi v promocijskem smislu. Namesto navadne informacije o festivalu smo skupaj z agencijo Mediamix izdelali netipičen način obveščanja javnosti, zaradi katerega je projekt dobil vrsto nagrad tudi na domačih in mednarodnih festivalih oglaševanja. Evropski sklad Socrates Lingva pa je leta 2005 uvrstil projekt Festival jezikov med 50 najboljših svojih projektov nasploh. Podrobnejše informacije o promociji festivala lahko najdete na spletnih straneh pod naslovom: http://www.mediamix.si/slo/News/2005junij02.html Melita Cimerman in Zlatko Tišljar Naravni govorci: 9 milijonov
Pomembna narečja: južno švedsko narečje, finsko švedsko narečje Zemljepisni center: Švedska Viri izobraževanja: številni Manjšinski jeziki: Samščina (laponski jezik), finščina, meänkielščina (tornedalfinščina), jidiš, romanes Splošni uvod Švedsko se govori na Švedskem in v delih Finske (tam približno 9% prebivalstva) in to predvsem ob obali. Na Finskem poučujejo švedsko na šolah kot prvi tuji jezik. Švedščina je tam tudi drugi uradni jezik. Do leta 1809 je bila Finska del švedskega kraljestva. Tudi na otočju Åland, ki leži med Švedsko in Finsko, govorijo izključno švedsko. V Estoniji že od srednjega veka dalje živi majhna skupina Švedov. V 19.stoletju se je več ko milijon Švedov izselilo v severno Ameriko. Tam v manjših skupinah še vedno govorijo švedsko. Ime Minnesota na primer prihaja iz švedščine. Jezikovna družina Švedščina je nordijski jezik, ki spada med germanske jezike. Je v tesnem sorodstvu z danščino in norveščino, celo tako tesnem, da se lahko ljudje, ki govorijo te jezike, sporazumevajo, če so se pripravljeni le malo potruditi. Islandski in faroerski jezik pa sta ohranila svoj pranordijski karakter nekoliko bolj in sta zato za Dance, Norvežane in Švede težje razumljiva. Narečja Švedski standardni jezik se je razvil iz jezika, ki so ga govorili v okolici glavnega mesta Stockholm. K stabilizaciji jezika je pripomogel prvi prevod biblije leta 1541 (Biblija Gustava Vase) in splošno razširjena pismenost med prebivalstvom. Konec 17.stoletja je bila dolžnost duhovščine, da ljudstvo nauči brati pomembne dele biblije. V 18. stoletju se je razvil izobražen srednji sloj in z njim začetki današnjega novinarskega jezika ter švedskega znanstvenega jezika. Z uspehi mož kakor sta Carl von Linne in Anders Celsius so hoteli seznaniti tudi širšo javnost. Tako je bila Švedska prva država, ki je leta 1776 uvedla svobodo tiska. Razvoj švedskega standardnega jezika se je v naslednjih letih nadaljeval z množičnim priseljevanjem v mesta, razširjanjem časopisov in splošno šolsko obveznostjo. Obvezno osnovno šolo so uvedli leta 1842, švedščina pa je bila eden izmed samostojnih predmetov. Švedski knjižni jezik in regionalni jeziki imajo v glavnem enak besedni zaklad in enako sklanjatev. Razlike med njimi so opazne predvsem v izgovorjavi in intonaciji. Za južnošvedsko narečje je značilen grleni »-r« in množica diftongov, oboje pa je zapuščina tesne povezave z Dansko. Južna Švedska je namreč do 1658. leta spadala k Danski. Čista narečja se govorijo vse redkeje. Posebna varianta jezika nastaja na območjih, kjer prevladujejo priseljenci. Primer takšnega jezika je Rinkeby, jezik mladine, ki se stalno spreminja in vsebuje mnogo besed iz različnih jezikov priseljencev. Obstajajo tudi razlike v jeziku glede na socialno poreklo, vendar so te, v primerjavi z mnogimi drugimi državami, na Švedskem majhne. Na severu Švedske, na Norveškem in na Finskem živijo nomadski Sami(Laponci). Imajo svoj lasten jezik, laponščino, ki je v sorodstvu z ugrofinščino. Sami so edino nomadsko ljudstvo v Evropi. Delno še danes živijo od reje severnih jelenov. Pravopis V času Vikingov so na severu še vedno govorili pretežno enak jezik, »dansk tunge« (danski jezik), vendar so se istočasno že začele pojavljati značilnosti, ki so ločile danski, norveški in švedski jezik. Obstaja na tisoče runskih kamnov iz 11.stoletja, ki pričajo o tem razvoju. V 13. stoletju so rune nadomestili z latinsko abecedo, na konec pa pripeli še črke »å«, »ä« in »ö«. Te tri črke niso le na koncu abecede, temveč jih tudi v leksikonih in slovarjih najdemo na koncu. Svenska Akademien (Švedska akademija) je bila ustanovljena leta 1786. K njenim nalogam sodijo negovanje jezika, skrb za to, da iz sposojenk nastane »dobra« švedščina in ustvarjanjanje in ohranjanje jezikovne stabilnosti. Svenska Akademien je izdajatelj Svenska Akademiens ordlista (slovarja). Svenska Akademien tudi vsako leto razglasi dobitnike Nobelove nagrade za književnost. |
