| O slovaškem jeziku |
|
|
Stran 1 od 2 Uvod Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je na osnovi dolgoletnih izkušenj na področju jezikovnega izobraževanja zasnoval in pripravil projekt Jezikovni festival in ga predložil skupaj s petimi partnerji iz Nizozemske, Nemčije, Češke, Slovaške in Madžarske v odobritev in financiranje skladu Evropske unije Socrates-Lingua1. Projekt so pozitivno ocenili in odobrili tudi za sofinanciranje iz že omenjenega sklada Evropske komisije. Andragoški zavod Maribor je projekt izvedel med oktobrom 2003 in oktobrom 2005. Vsebina projekta je zajemala priprave in organizacijo jezikovnega festivala v Mariboru, ki smo ga izvedli v času med 29.septembrom in 2. oktobrom 2004. V okviru projekta je potekala tudi razstava, kjer smo predstavili knjige manjših evropskih jezikov, izdelali smo spletne strani in knjigo o izbranih in predstavljenih jezikih. V času trajanja festivala v Mariboru so strokovnjaki iz posameznih držav v prostorih Andragoškega zavoda Maribor za javnost v obliki predavanj in majhnih učnih delavnic predstavili v 4 dneh vseh 24 evropskih jezikov. Predavanja in delavnice so ponovili na nekaterih srednjih šolah in drugih ustanovah. V aprilu 2005 je v prostorih Pedagoške fakultete Maribor potekala razstava knjig in drugih tiskanih materialov v 17 manjših evropskih jezikih. Ob zaključku festivala je bila pripravljena in izdelana spletna stran, ki je sedaj pred vami.Na spletnih straneh imate na voljo krajše informacije o kulturi, ki jo predstavlja določeno jezikovno okolje, osnovne značilnosti jezika ter najosnovnejši sklop besed, ki lahko vsakemu popotniku olajšajo bivanje v sredini, kjer ta jezik govorijo. Na spletnih straneh so v slovenskem jeziku predstavljeni vsi izbrani jeziki, informacije pa so na razpolago tudi v nemščini angleščini. V pripravi so opisi vseh jezikov v nemščini, angleščini in esperantu. Strani bodo tako v prihodnosti še dopolnjene, morda tudi z dodajanjem novih jezikov. Projekt je požel velik uspeh tudi v promocijskem smislu. Namesto navadne informacije o festivalu smo skupaj z agencijo Mediamix izdelali netipičen način obveščanja javnosti, zaradi katerega je projekt dobil vrsto nagrad tudi na domačih in mednarodnih festivalih oglaševanja. Evropski sklad Socrates Lingva pa je leta 2005 uvrstil projekt Festival jezikov med 50 najboljših svojih projektov nasploh. Podrobnejše informacije o promociji festivala lahko najdete na spletnih straneh pod naslovom: http://www.mediamix.si/slo/News/2005junij02.html Melita Cimerman in Zlatko Tišljar Uvod Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je na osnovi dolgoletnih izkušenj na področju jezikovnega izobraževanja zasnoval in pripravil projekt Jezikovni festival in ga predložil skupaj s petimi partnerji iz Nizozemske, Nemčije, Češke, Slovaške in Madžarske v odobritev in financiranje skladu Evropske unije Socrates-Lingua1. Projekt so pozitivno ocenili in odobrili tudi za sofinanciranje iz že omenjenega sklada Evropske komisije. Andragoški zavod Maribor je projekt izvedel med oktobrom 2003 in oktobrom 2005. Vsebina projekta je zajemala priprave in organizacijo jezikovnega festivala v Mariboru, ki smo ga izvedli v času med 29.septembrom in 2. oktobrom 2004. V okviru projekta je potekala tudi razstava, kjer smo predstavili knjige manjših evropskih jezikov, izdelali smo spletne strani in knjigo o izbranih in predstavljenih jezikih. V času trajanja festivala v Mariboru so strokovnjaki iz posameznih držav v prostorih Andragoškega zavoda Maribor za javnost v obliki predavanj in majhnih učnih delavnic predstavili v 4 dneh vseh 24 evropskih jezikov. Predavanja in delavnice so ponovili na nekaterih srednjih šolah in drugih ustanovah. V aprilu 2005 je v prostorih Pedagoške fakultete Maribor potekala razstava knjig in drugih tiskanih materialov v 17 manjših evropskih jezikih. Ob zaključku festivala je bila pripravljena in izdelana spletna stran, ki je sedaj pred vami.Na spletnih straneh imate na voljo krajše informacije o kulturi, ki jo predstavlja določeno jezikovno okolje, osnovne značilnosti jezika ter najosnovnejši sklop besed, ki lahko vsakemu popotniku olajšajo bivanje v sredini, kjer ta jezik govorijo. Na spletnih straneh so v slovenskem jeziku predstavljeni vsi izbrani jeziki, informacije pa so na razpolago tudi v nemščini angleščini. V pripravi so opisi vseh jezikov v nemščini, angleščini in esperantu. Strani bodo tako v prihodnosti še dopolnjene, morda tudi z dodajanjem novih jezikov. Projekt je požel velik uspeh tudi v promocijskem smislu. Namesto navadne informacije o festivalu smo skupaj z agencijo Mediamix izdelali netipičen način obveščanja javnosti, zaradi katerega je projekt dobil vrsto nagrad tudi na domačih in mednarodnih festivalih oglaševanja. Evropski sklad Socrates Lingva pa je leta 2005 uvrstil projekt Festival jezikov med 50 najboljših svojih projektov nasploh. Podrobnejše informacije o promociji festivala lahko najdete na spletnih straneh pod naslovom: http://www.mediamix.si/slo/News/2005junij02.html Melita Cimerman in Zlatko Tišljar Govorečih: 6 mio Pomembna narečja: zahodnoslovaško, srednjeslovaško, vzhodnoslovaško Državni jezik: slovaščina Geogravsko središče: Slovaška Manjšinski jeziki: Madžarski 9,7 %, romanes (romski) 1,7 %, češki 0,8 %, rutenski 0,4 %, ukrajinski 0,3 %, nemški 0,1 %, drugi – 0,6 % Splošni uvod Slovaščina je državni jezik na Slovaškem. Slovaščino govori 4, 526 016 milijonov ljudi v Slovaški republiki in kak milijon izseljencev v ZDA, približno 300 000 v Češki republiki. Manjše jezikovne skupine so danes še na Madžarskem, v Romuniji, Srbiji, Hrvaški, Franciji, Kanadi, Argentini, Avstraliji itd. Slovaški jezik je znan kot „esperanto” med slovanskimi jeziki, saj naj bi bil najbolj razumljiv za druge slovanske jezike. Jezikovna družina Slovaščina sodi poleg poljščine, češčine in nizke oz. visoke lužiške srbščine k zahodni veji slovanskih jezikov. Slovaki in Čehi se med seboj relativno brez težav razumejo, vendar pa postaja to za mlajši rod češkega prebivalstva, ki je bil po razitju Čehov in Slovakov jezikovno izoliran, vedno težje. Neko raven medsebojnega razumevanja ustvarjajo tudi televizijski programi, ki jih pogosto gledajo. Narečja Govorjena slovaščina je razdeljena na razna narečja. Ta pa je mogoče razdeliti v tri skupine: vzhodnoslovaška (v pokrajinah Spiš, Šariš, Zemplin in Abov), srednjeslovaška (v pokrajinah Liptov, Orava, Turiec, Tekov, Hont, Novohrad, Gemer in zgodovinski pokrajini Zvolen) in zahodnoslovaška narečja v Trenčinu, Nitri, Trnavi, Myjavi idr.). Izgovor in pisava slovaškega jezika Slovaška abeceda:
Slovaška pisava je prilagojena latinica z nekaterimi diakritičnimi znamenji (črtica za dolžino samoglasnikov, kljuka za palatalnost soglasnikov in strešica (vokáň) za označevanje dvoglasnikov ô (uo). Diftongi dz, dž, ch označujejo en sam glas ( Ý, à, x). Glasova r, l obstajata v dolgi in kratki obliki (v primeru, ko sestavljata zlog), dolžino označujejo z ostrivcem: ŕ. ĺ: Apostrof za črko ľ označuje mehčanje (tudi pri ď, ť). Mehčanje soglasnikov d, t, n – prav kakor v ruščini – ni na vseh mestih označeno grafično, kakor: ď, ť, ň. Te soglasnike mehko izgovarjajo pred soglasniki i, í, e in pred diftongi: tudi če njihova palatalnost ni grafično označena: divadlo – ďivadlo, „gledališče“, vysvedčenie (visveč:eňie) „spričevalo“. Zloge ďe, ťe, ňe, deloma tudi ľe zapisujejo v slovaščini samo kot: de, te, ne, le: deti (ďeťi) „otroci“, nemý (ňemi:), „nem“ itd. Samoglasnikov ne reducirajo, diftonge pa izgovarjajo enozložno. Črke i, y, oz. í, ý označujejo en sam glas i oz. i:. Kolikor bi se znašli v isti besedi druga poleg druge dve dolžini, tedaj ena po tim. ritmičnem zakonu odpade. Dva dolga zloga si ne moreta slediti, kakor npr.: krásny (kra:sni), krásneho (kra:sneho) – lepi /lepega –, toda: dobrý (dobri:), dobrého (dobre:ho) – dobri/dobrega. Kot dolgi vokali nastopajo tudi konzonanti, ki sestavljajo dolge zloge: ŕ, ĺ. Besedni poudarek je v slovaščini stalen, na prvem zlogu. Pri predložnih sestavah pade poudarek na zlog (npr. na dome „na hiši“, pre teba, „zate”). Enklitika (oblike z byť, refleksivi sa, si, skrajšani zaimki kakor: mi, ti, mu, ho, ma, ťa) stoje v stavku po prvem poudarjenem zlogu. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
