Študijski krožki

studijski krozek

V sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije izvajamo sodobno obliko učenja odraslih, ki poteka v manjši skupini oseb (od 6 do 12 članov). Delo v skupini koordinira mentor-ica. Odrasli se učimo drug od drugega, zato poteka delo študijskih krožkov na izmenjavi izkušenj, samostojnem učenju ipd.

To je oblika dela, kjer ni učiteljev, ampak predvsem odprti ljudje, s katerimi je učenje prijetno. Prednost, ki jo imajo v primerjavi z drugimi oblikami učenja, je ta, da lahko člani sami dajejo pobude za izbiro teme in na ta način udejanjajo svoje interese in specifična znanja. Prednost, ki jo imajo v primerjavi z drugimi oblikami učenja, je ta, da lahko člani sami dajejo pobudo za izbiro teme in na ta način udejanjajo svoje interese in specifična znanja.

Aktivno delo v študijskih krožkih pripomore h kakovosti življenja ljudi, saj postane učenje način življenja. Delovanje študijskih krožkov podpira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

Stik s svetovalci (ŠK)

Neža Bojnec Naterer

Aktualno

PUM konferenca , Program za celostno reševanje posledic osipništva pri mladostnikih

Konferenca je potekala 4. aprila 2013 v prostorih MIZŠ v Ljubljani.
Konferenco so organizirale izvajalske organizacije programa PUM .

Več

Prejeli smo pohvalo ministra za pravosodje

Minister za pravosodje, dr. senko Pličanič, je 9. aprila 2013 v prostorih Ministrstva za pravosodje na posebni slovesnosti podelil priznanja ministra za pravosodje najzaslužnejšim delavcem na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Priznanja se podeljujejo vsako leto ob Dnevu Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij.

Več

Brezplačno predavanje "Beljakovine za življenje in smrt"

Vabljeni na brezplačno predavanje dr. Iztoka Ostana, ki bo v petek, 12. 4. 2013 ob 10. uri na našem zavodu.

Dr. Iztok Ostan, docent na Univerzi v Ljubljani, se že 18 let ukvarja z raziskovanjem prehrane in razvojem enostavnih in učinkovitih metod krepitve življenjske moči. V znanstveni javnosti se je najbolj uveljavil z revolucionarno teorijo o apetitu za sebični gen, ki si je prislužila objavo v prestižnih znanstvenih revijah Trends in Food Science and Technology ter Appetite. Trdi, da nas narava vodi k nezdravi, energetsko hitri in preobilni hrani, ker je to uspešnejše za reprodukcijo naših genov, čeprav dolgoročno zdravju škodi.

Več