| O romunskem jeziku |
|
|
Stran 1 od 3 Uvod Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je na osnovi dolgoletnih izkušenj na področju jezikovnega izobraževanja zasnoval in pripravil projekt Jezikovni festival in ga predložil skupaj s petimi partnerji iz Nizozemske, Nemčije, Češke, Slovaške in Madžarske v odobritev in financiranje skladu Evropske unije Socrates-Lingua1. Projekt so pozitivno ocenili in odobrili tudi za sofinanciranje iz že omenjenega sklada Evropske komisije. Andragoški zavod Maribor je projekt izvedel med oktobrom 2003 in oktobrom 2005. Vsebina projekta je zajemala priprave in organizacijo jezikovnega festivala v Mariboru, ki smo ga izvedli v času med 29.septembrom in 2. oktobrom 2004. V okviru projekta je potekala tudi razstava, kjer smo predstavili knjige manjših evropskih jezikov, izdelali smo spletne strani in knjigo o izbranih in predstavljenih jezikih. V času trajanja festivala v Mariboru so strokovnjaki iz posameznih držav v prostorih Andragoškega zavoda Maribor za javnost v obliki predavanj in majhnih učnih delavnic predstavili v 4 dneh vseh 24 evropskih jezikov. Predavanja in delavnice so ponovili na nekaterih srednjih šolah in drugih ustanovah. V aprilu 2005 je v prostorih Pedagoške fakultete Maribor potekala razstava knjig in drugih tiskanih materialov v 17 manjših evropskih jezikih. Ob zaključku festivala je bila pripravljena in izdelana spletna stran, ki je sedaj pred vami.Na spletnih straneh imate na voljo krajše informacije o kulturi, ki jo predstavlja določeno jezikovno okolje, osnovne značilnosti jezika ter najosnovnejši sklop besed, ki lahko vsakemu popotniku olajšajo bivanje v sredini, kjer ta jezik govorijo. Na spletnih straneh so v slovenskem jeziku predstavljeni vsi izbrani jeziki, informacije pa so na razpolago tudi v nemščini angleščini. V pripravi so opisi vseh jezikov v nemščini, angleščini in esperantu. Strani bodo tako v prihodnosti še dopolnjene, morda tudi z dodajanjem novih jezikov. Projekt je požel velik uspeh tudi v promocijskem smislu. Namesto navadne informacije o festivalu smo skupaj z agencijo Mediamix izdelali netipičen način obveščanja javnosti, zaradi katerega je projekt dobil vrsto nagrad tudi na domačih in mednarodnih festivalih oglaševanja. Evropski sklad Socrates Lingva pa je leta 2005 uvrstil projekt Festival jezikov med 50 najboljših svojih projektov nasploh. Podrobnejše informacije o promociji festivala lahko najdete na spletnih straneh pod naslovom: http://www.mediamix.si/slo/News/2005junij02.html Melita Cimerman in Zlatko Tišljar Rojeni govorci: 28 milijonov Narečja: dačko-romunsko, makedonsko-romunsko, istro-romunsko, meglensko-romunsko. Zemljepisno središče: Romunija Manjšinski jeziki: madžarski, romski, nemški, ukrajinski, srbski Splošni uvod Romunščina je uradni jezik v Romuniji, Republiki Moldaviji (kjer jo, predvsem iz političnih razlogov, imenujejo ''moldavski'') in Vojvodini (Srbija). Govorijo jo tudi manjšine v sosednjih državah – Ukrajini, na Madžarskem, v Bolgariji, Srbiji – pa tudi veliko število izseljencev v ZDA, Kanadi, Izraelu in Avstraliji. Jezikovno sorodstvo Romunščina spada v družino romanskih jezikov, kjer skupaj z jezikom dalmata, ki je izumrl ob koncu 19. stoletja, tvori njeno vzhodno vejo. Jezik se je razvil iz trakijsko-dakijske osnove, ki so ji dodali latinske elemente. V osami med slovanskimi ljudstvi in v verski in kulturni povezavi z vzhodnim delom rimskega cesarstva, se je romunščina razvijala drugače kakor drugi romanski jeziki in je ostala zelo konservativna. Kljub temu pa ima precej podobnosti s temi jeziki, še posebej z italijanščino, tako da strokovnjaki menijo, da spada v apeninsko-balkansko skupino romanskih jezikov. Razvoj jezika Praromunščjmelodiina se je na severovzhodu balkanskega polotoka, ob obeh mejah spodnje Donave verjetno razvila ob koncu klasične dobe, ob prehodu v srednji vek. Ob severni meji se je razvil dacijsko-romunski dialekt, iz katerega se je razvila današnja romunščina, na področju južne Donave pa govorijo makedonsko-romunsko ali aromunsko narečje (danes med 300.000 – 600.000 govorcev). Kasneje se je od dacijsko-romunskega narečja ločilo istro-romunsko narečje, ki ga danes govori več tisoč ljudi na istrskem polotoku, in meglensko-romunsko narečje, ki so ga pred približno sto leti odkrili na jugu Bolgarije in ga govori med 15.000 – 30.000 ljudi. Prvi v celoti v romunščini napisan tekst, ki ga poznamo, je pismo, ki ga je leta 1521 napisal Neacşu. Prva natisnjena besedila v romunščini segajo v sredino 16. stoletja. V tem stoletju so se že razvile osnove romunskega književnega jezika, predvsem zahvaljujoč dejavnosti dikaona Coresia in kronistov. O moderni romunščini je mogoče govoriti od 19. stoletja naprej. Današnji romunski knjižni jezik temelji na jeziku iz Vlaške, svoje pa so prispevale tudi druge regije. Potrebno je reči, da kljub temu, da med romunskimi regijami ostajajo razlike, predvsem leksične, ne gre za resnična narečja, ampak bolj za idiome ali poddialekte. To so vlaški, moldavski, banovinski, iz Crişana v severozahodni Romuniji in Maramureşa na severu države. Pravopis Zaradi vpliva pravoslavne cerkve, ki uporablja cerkveno-slovanski jezik, so romunska besedila v srednjem veku zapisovali v cirilici. Šele leta 1860 so uradno uvedli latinsko abecedo. Romunska abeceda vsebuje 29 fonemov (7 samoglasnikov in 22 soglasnikov). Današnja abeceda te foneme zapisuje z 31 črkami, od katerih štiri – k,q, w in y – služijo le za zapisovanje tujih besed (s črko x izjemoma zapisujejo staro iz grščine izvirajoče romunsko ime Alexsandru). Druge štiri črke z diakritičnimi znaki so značilne le za romunščino: ă (nevtralni samoglasnik, srednji, nelabialni), â (nevtralni samoglasnik, zaprt, nalabialen), î (enako kot v prejšnjem primeru), ş (''š'') in ţ ("c"). Romunska akademija je bila ustanovljena leta 1866, kot Romunsko literarno društvo. Svoje sedanje ime je dobila leta 1879. V pravopis je nazadnje resno posegla leta 1993. Takrat se je v svojem etimološkem elanu odločila predstaviti isti fonem z î na začetku in koncu besede in z â znotraj besede. Jezik Romunščina je melodičen in harmoničen jezik, naglas pa je običajno na koncu besede. Izmed petih samoglasnikov – a, ă, e, i, î (â), o in u – lahko štirje – e, i, o in u nastopajo tudi kot dvojni samoglasniki, ki tvorijo naraščajoče in padajoče dvoglasnike in tudi troglasnike. Naraščajoči dvoglasniki: pleacă ([on] odhaja), iată (glej), iepure (zajec), moară (mlin), iotă (jota) itd. Padajoči dvoglasniki: alai (privrženci), doină, pui (piščanec), leu (lev), râu (reka) itd. Troglasniki: pleoapă (veka), aripioară (krilce), puteai ([ti] si lahko), lupoaică (volkulja), preiei ([ti] prevzemaš) itd. Zanimivo je, da lahko z dvema istima črkama zapisujemo naraščajoči dvoglasnik, kot iute (hiter) ali padajoči dvoglasnik, kot vizitiu (kočijaž). Zelo pomembna dvoglasnika sta ea in oa, ker sodelujeta pri fonetičnih spremembah značilnih za romunske sklanjatve: ea/e in oa/o; floare (roža) – flori (rože); pleacă ([on, oni] cvetijo) – plec ([jaz] odhajam). S črko i lahko za določenimi soglasniki ob koncu besede zapisujemo tudi šepetajoč, nezložni glas: pomi ([sadna]drevesa), pini (bori), duri (trdi), nervi (živci) itd. Razlike med dolgimi in kratkimi soglasniki ni. Romunščina pozna dve števili, ednino in množino in tri spole: moški (un om, ‘’človek’’ – doi oameni, ‘’dva človeka’’), ženski (o casă, "hiša" – două case, "dve hiši") in srednji, ki ima v ednini moško obliko, v množini pa žensko (un caiet, "zvezek" – două caiete, "dva zvezka"). Obstaja pet sklonov: imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik in zvalnik. Slovnične kategorije so pogosto močno poudarjene. Zaznamujejo jih spreganje, sklanjanje in samoglasniška izmenjava: ţară, "dežela" – ţări, "dežele", păr, "las" – peri, "lasje". Pridevnik se s samostalnikom ujema v sklonu, spolu in številu. Naglas je svoboden in pogosto povzroči razliko v pomenu besede ali v slovnični kategoriji: acele, "tile" – acele "igle", cântă, "[on] poje" – cântă, "[on] je pel". |
